Kot je za MMC pojasnila državna pravobranilka Tjaša Mihelič, so v znesek vštete odškodnine, izplačane na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (718.901,63 evra), odškodnine, izplačane na podlagi sklenjenih prijateljskih poravnav pred sodiščem (634.362,27 evra), ter odškodnine, izplačane na podlagi sodb, izdanih pred nacionalnimi sodišči ter sklenjenih zunajsodnih poravnav (3.361.183,73 evra).
Naloga sodišča je zagotavljati, da države spoštujejo pravice in jamstva iz omenjene Evropske konvencije in proučuje pritožbe, ki so jih vložili posamezniki, včasih tudi države. Če sodišče ugotovi, da je država članica kršila te pravice in jamstva, izreče sodbo. Sodbe so zavezujoče, države morajo ravnati v skladu z njimi. Vsaka članica (teh je 47) ima na sodišču svojega sodnika (iz Slovenije je to trenutno Boštjan M. Zupančič). Sodniki delujejo v svojem imenu in niso odgovorni nobeni državi. Posameznik ali država pogodbenica, ki meni, da so mu oz. so ji bile kršene pravice, lahko vloži pritožbo na sodišče, potem ko so bila izkoriščena vsa pravna sredstva v državi, s katerimi bi lahko odpravili stanje, zaradi katerega se posameznik pritožujete.
Na sodišču še več kot 3.200 primerov proti Sloveniji
Povprečna odškodnina, ki jo je dosodilo sodišče, znaša okoli 3.450 evrov, povprečna odškodnina, izplačana na podlagi poravnave, pa znaša okoli 3.170 evrov. Povprečna odškodnina, izplačana na podlagi izunajsodnih poravnav in sodb iz postopkov pred nacionalnimi sodišči, pa znaša okoli 2.130 evrov.
PREBERITE TUDI
Prva obsodba Slovenije
Evropsko sodišče je do zdaj izdalo 221 sodb zoper Slovenijo, od tega jih je bilo 208 vezanih na kršitev pravice do poštenega sojenja v razumnem roku, o kateri govori 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V nekaterih primerih so bile poravnave sklenjene z več pritožniki.
S tem pa, kot kaže, plačevanja odškodnin iz Slovenije še ni konec. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je namreč še več kot 3.200 zadev proti Sloveniji, večina pa se jih nanaša na kršitev pravice do poštenega sojenja v razumnem roku.
Vse se je začelo s Franjem Lukendo
Sodišče se v svojih sodbah zaradi sodnih zaostankov zoper Slovenijo zgleduje po prvem vsebinskem primeru, to je primeru Franja Lukende, ko je sodišče zaradi sodnih zaostankov prvič razsodilo proti Sloveniji. 6. oktobra 2005 je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da mora Slovenija zaradi sodnih zaostankov Lukendi izplačati 3.200 evrov odškodnine. Sodišče je takrat še zapisalo, da so zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih predolgi sodni postopki velika težava.
Sabina Zonta/Ana Mušič
sabina.zonta@rtvslo.si
ana.music@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje