Normalne delitve obstajajo tudi drugje, a ne tako skrajno, kjer je glavni namen, da projekt ene ali druge strani propade, je na uvodno vprašanje "Kaj je šlo narobe?" dejala Hribarjeva. Po njenem mnenju bi moral iti proces lastninjenja počasneje, da se ne bi družbenega premoženja polastili posamezniki, ki do njega tudi niso imeli pravega odnosa.
Tretja stvar, ki je po njenem mnenju šla narobe in je tudi ni pričakovala, je bil izbruh sovraštva po drugi svetovni vojni. Po drugi strani pa je določena politika to sovraštvo izrabila za manipuliranje vse do pred kratkim, je dodala. Meni, da je s prihodom demokracije izbruhnil pohlep, za katerega nismo imeli pripravljenih ustreznih mehanizmov.
Plut: Vrnitev v socializem ni nikakršna rešitev
Dušan Plut je po drugi strani mnenja, da se je treba vprašati, kaj gre narobe v odnosu človeka do narave. Ti odnosi so vsaj tako težavni kot socialni problemi in so z vidika preživetja človeške vrste tako pomembni, da bi jih morali dati na prvo mesto.
Opozoril je na preseganje nosilnih in prečiščevalnih sposobnosti planeta ter spreminjanje njegovih biokemičnih krogov ob hkratnem uničevanju drugih vrst. Vprašal se je, ali je ekonomskemu kapitalizmu sploh mogoče natakniti uzde, saj za svoj obstoj potrebuje svobodo.
Socializem je imel to napako, da je predpostavljal, da ni konflikta med naravo in človekom, in je bil do narave še bolj destruktiven kot razvite kapitalistične države. Pot nazaj v socializem zato že s tega vidika ni nikakršna rešitev za sedanje težave.
Je odgovor v ekološkem kapitalizmu?
Je pa bila socialna varnost preprostega človeka bistveno večja. Napako smo naredili predvsem, da smo ta element uničili. Zanemarili pa smo tudi regionalen razvoj, pri čemer ga najbolj skrbi dejstvo, da se ljudje obrobnih regij sprašujejo, ali bodo sploh še lahko plačevali šolanje svojih otrok. Kot ključen element za naprej pa je omenil tudi kaznovanje tistih, ki so nas pripeljali v trenuten položaj.
Ekološki kapitalizem bi po njegovi oceni Sloveniji do leta 2020 prinesel okoli 30.000 delovnih mest in trenutno ne vidi nobenega razloga, da Slovenija tega ne bi mogla začeti uvajati (npr. samooskrba s hrano, koriščenje gozdov ipd.).
Razdor družbene pogodbe
Rudi Rizman je poudaril, da se je svet priklonil ekonomski miselnosti, da trg zmore vse in da je krize sodobna znanost zmožna preprečiti. V zadnjih 50 letih se je kot mati vsega znanja vzpostavila tako imenovana »trda znanost« in izrinila vse tisto, kar bi lahko pomagalo k napovedovanju, je dejal.

V tem času se je v ZDA razlika med najnižjo in najvišjo plačo v odnosu menedžer : delavec povečala s približno ena proti 40 na ena proti 360, kar kaže na razdor družbene pogodbe. Izpostavil je, da so raziskave ob tem pokazale, da naraščanje sreče ni linearno povezano z naraščanjem prihodka in se začne spreminjati pri meji približno 25.000 dolarjev letno.
Cena in vzroki krize v EU-ju so v marsičem posledica tega, da je ta tvorba prenehala upoštevati razloge, zaradi katerih je nastala. Ob tem se je v debati sprožilo tudi vprašanje, ali kriza sploh obstaja in ali je to zgolj instrument za ustvarjanje množične psihoze, ki privede do lažjega soglasja k prestrukturiranju družbe.