V nekaterih, tudi vladnih strankah, se sprašujejo, kakšen je smisel sporazuma, če ga ne podpišejo vse parlamentarne stranke. Foto: RTV SLO
V nekaterih, tudi vladnih strankah, se sprašujejo, kakšen je smisel sporazuma, če ga ne podpišejo vse parlamentarne stranke. Foto: RTV SLO
Janez Janša
Sporazum je, kot je zagotovil Janša, običajna praksa v državah EU-ja. Foto: EPA
Borut Pahor
Predsednik največje opozicijske stranke Borut Pahor je zatrdil, da sporazum opozicije ne omejuje. Foto: RTV SLO
Podpis sporazuma o nenapadanju

Sporazum o uspešnem sodelovanju pred in med predsedovanjem Evropski uniji, ki Slovenijo čaka v prvi polovici prihodnjega leta, je aprila predlagal premier Janez Janša. Predlog sporazuma podpisnike zavezuje, da dejavnosti, povezanih s predsedovanjem, ne bodo obremenjevali z notranjepolitičnimi vprašanji. Ta točka pa je bila umaknjena, saj je imela opozicija glede tega precej pomislekov.

Predlog med drugim omenja, da je predsedovanje Uniji veliko priznanje za Slovenijo, projekt nacionalnega pomena in najpomembnejši izziv po osamosvojitvi ter vstopu v Nato in EU. Podpisniki sporazuma so se tako zavezali, da s svojim položajem v sistemu parlamentarnega odločanja ne bodo oteževali dela vlade v vlogi predsedujoče Uniji.

Zavezali so se tudi, da obveznosti in cilji tega sporazuma niso podlaga za omejevanje poslanskega dela in za vplivanje na odločanje v državnem zboru. Končno besedilo med drugim upošteva predlog SD-ja, da bo premier podpisnike vsak mesec seznanil z uresničevanjem programa predsedovanja.

Podpis ne bo omejeval opozicije
V izjavah po podpisu sporazuma so podpisniki poudarjali predvsem, da sporazum opozicije pred in med predsedovanjem ne bo omejaval. "Sporazum je popolnoma uravnotežen in enako zavezuje poslanske skupine koalicije in opozicije ter tudi vlado" je takoj po podpisu povedal premier Janša.

Tudi predsednik največje opozicijske stranke Borut Pahor se je z Janšo strinjal in zatrdil, da sporazum ne omejuje opozicije v pravicah, ki ji pritičejo po ustavi in poslovniku DZ-ja. Prav omejevanje nadzorne vloge opozicije je bilo med najpogostejšimi kritikami predloga sporazuma in eden od glavnih razlogov da LDS in SNS sporazuma nista podpisala.

Sporazum brez LDS-a in SNS-a
V LDS-u so se odločili, da sporazuma ne bodo podpisali, ker bi lahko ohromil parlament, predvsem pa opozicijo za več kot eno leto. Vladi bi omogočil, da bi imela precej proste roke pri svojem delovanju in pasivno opozicijo. Predsednik stranke Jelko Kacin je povedal, da gre za prazen sporazum, ki ob enem v mnogih točkah zavaja slovensko javnost, ter da ga Slovenija za uspešno predsedovanje EU-ju ne potrebuje.

Da ne bodo podpisali sporazuma, so se odločili tudi v SNS-u, kjer menijo, da želi z njim vlada dobiti proste roke tik pred volitvami. Sašo Peče pa je dodal še, da drugod po Evropi takšnih sporazumov ne poznajo, le na Danskem so stranke pred predsedovanjem sklenile ustni dogovor.

Podpis sporazuma o nenapadanju