Londonski sporazum je številna nova ozemlja obljubljal tudi Srbiji. Foto: MMC RTV SLO
Londonski sporazum je številna nova ozemlja obljubljal tudi Srbiji. Foto: MMC RTV SLO
Trst
Z Rapalsko pogodbo leta 1920 so zunaj meja matične države ostali približno tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Trst (na sliki), celotna Istra, Reka in Zadar z neposrednim zaledjem. Foto: BoBo

Nevtralna Italija se je po začetku prve svetovne vojne pogajala tako s centralnimi silami kot tudi s silami antante, ki so želele odpreti novo fronto v južni Evropi. Pri tem je preverjala, kdo ji ponuja več novega ozemlja. Italija je 16. februarja 1915 v London poslala svoje pogoje, pod katerimi bi vstopila v vojno na strani antante.

Britanci so na začetku aprila v Rim poslali antantni predlog, ki ni vključeval Dalmacije. Nato so potekali pogovori vse do 26. aprila, ko je bil podpisan londonski sporazum, ki so ga sestavljali trije dokumenti: italijanske zahteve, obveza držav podpisnic, da ne bodo ločeno sklepale miru, in obljuba, da bo dogovor ostal tajen.

Italija pa se je obvezala, da bo po podpisu pogodbe v enem mesecu vstopila v vojno na strani Velike Britanije, Francije in Rusije proti vsem sovražnikom teh držav, torej proti Avstro-Ogrski, Nemčiji in Otomanskemu cesarstvu.

V zameno pa bi ob morebitni zmagi pridobila Trst, Trento, Gorico, Istro, protektorat nad Albanijo, pristanišče Vlora v Albaniji, Dodekaneške otoke, Zadar, dele Dalmacije, dolino Soče ter del nemškega azijskega in afriškega kolonialnega imperija.

Londonski sporazum je vseboval tudi obljube zaveznici antante Srbiji, ki naj bi ji pripadli BiH, Slavonija, Srem, Bačka, s Črno goro pa bi si razdelila južno Dalmacijo in severno Albanijo.

Sporazum je bil pozneje razveljavljen
Londonski sporazum je bil nato razveljavljen z versajskim sporazumom, saj je predsednik ZDA Woodrow Wilson podprl južnoslovanske interese - po razkritju sporazuma so sledili protesti med Slovenci in Hrvati - in zavrnil italijanske ozemeljske zahteve po ozemlju Dalmacije.

Kljub temu je z Rapalsko pogodbo leta 1920 zunaj meja matične države ostala približno tretjina slovenskega etničnega ozemlja. Kraljevina Italija je namreč z Rapalsko pogodbo novembra 1920 priključila ne samo narodnostno mešana, ampak tudi popolnoma slovenska ozemlja, celo tista, ki so bila zunaj pojma Julijska krajina. Tam je na tretjini slovenskega etničnega ozemlja leta 1921 živelo od 324.000 do 361.000 Slovencev.

Meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS je bila postavljena po črti Peč-Triglav-Blegoš-Hotedrščica-Planina-Snežnik-Kvarner.

IZ NAŠEGA ARHIVA: LONDONSKI SPORAZUM 1915 - IZDAJA ALI DOBRA KUPČIJA (Sledi časa na 1. programu RA Slovenija; avgust 2014)