Cilj premostitvenega zavarovanja je, da v času, ko so športniki dejavni in so njihovi dohodki relativno visoki, varčujejo oziroma prispevajo del svojih dohodkov za čas po koncu športne kariere, država pa jih pri tem varčevanju spodbuja z ustreznimi davčnimi olajšavami.

"Osem let so trajala prizadevanja in dejavnosti Sindikata športnikov Slovenije, za ustrezno ureditev socialnega in davčnega statusa slovenskih športnikov, saj imajo ti v primerjavi z drugimi delavci mnogo krajšo delovno dobo ter po zaključku aktivne športne kariere navadno potrebujejo določeno obdobje in tudi denar za lažjo premostitev in preusmeritev v novo poklicno kariero," sta poudarila predsednik sindikata Dejan Stefanović in samostojni svetovalec Marko Levovnik, član delovne skupine, ki je pripravljala zakon.

Zgledi po primerljivih državah
Pripravljavci so se na samem začetku zgledovali predvsem po primerljivih in dobro vpeljanih sistemih v športno bolj razvitih evropskih državah.

Tej primerjavi so bile glede na slovenski sistem organiziranosti športa dodane izjeme in ugodnosti, ki jih tuje ureditve ne poznajo, na primer prostovoljna vključitev samozaposlenih in vrhunskih športnikov ter možnost vlaganja prispevkov iz sponzorskih sredstev ali premij oziroma nagrad, ki jih športnik prejme iz naslova uspešnosti.

Prispevki, ki jih športna društva ali športniki sami plačujejo za to zavarovanje, so do določene višine izvzeti iz plačila dohodnine oziroma niso obdavčeni.

Višina prispevkov v premostitveni sklad je predvidena na lestvici mesečnih prihodkov, kjer je najnižja osnova za plačilo prispevkov od 600 do 800 evrov mesečnega prihodka, najvišja pa 5.500 evrov ali več. Športniki pa ne bodo deležni ugodnejše davčne obravnave le ob vplačilu v sklad, temveč tudi ob izplačilu.

Izplačila po 30. letu
Po 30. letu starosti oziroma končani športni karieri, ko bodo pridobili pravico za izplačevanje sredstev v obliki mesečnih zneskov, se jim bo namreč v davčno osnovo štelo le 30 odstotkov premostitvene rente.

"Prav tako se bodo z omenjenimi davčnimi ugodnostmi spodbudili delodajalci oziroma športna društva k sklepanju rednih delovnih razmerij s športniki, s čimer bi poskrbeli za njihovo večjo socialno varnost ter ne nazadnje bolj transparentno delovanje in organiziranost slovenskega športa," še med drugim poudarjajo avtorji zakona.

Zakon, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Kavtičnikom (PS), je bil sprejet pretekli torek. Vlada je predlogu nasprotovala, DZ pa ga je sprejel s 43 glasovi za in 19 proti (večinoma je šlo za poslance SD-ja).