Predsednik Borut Pahor je na spravni slovesnosti v Kočevskem rogu položil venec. Foto: Urad predsednika RS
Predsednik Borut Pahor je na spravni slovesnosti v Kočevskem rogu položil venec. Foto: Urad predsednika RS
false
Letošnja slovesnost je že 25. po vrsti. Foto: Reuters
Pahor
Borut Pahor: "Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost." Foto: Urad predsednika RS
Maša v Kočevskem rogu

Na spominski slovesnosti, na kateri se je zbralo več tisoč ljudi, za po vojni pobite v Kočevskem rogu, je kot osrednji govornik nastopil direktor Družine Tone Rode, ki je dejal: "Dan spomina je potreben za žive, ne mrtve, kajti spomin nam daje perspektivo, smer in smisel, zaradi spomina vemo, kdo smo." Treba je ostati odprt do tistih, ki "so v narodnoosvobodilnem gibanju (NOB) iskreno videli rešitev za slovenski narod, posebej v pokrajinah, kjer se je ta boj poistovetil z resničnim bojem proti fašističnemu zatiranju", je dodal.

Za pravilno ozaveščanje spomina je po Rodetovem mnenju treba izhajati iz resnice, saj "je res mogoče začasno zgraditi konsenz na mitu, vendar mit, ki temelji na laži, nima samo kratkih nog, temveč tudi rakavo drobovje in zakrknjeno srce". Izpostavil je še dejstvo, da so po vojni pobiti in njihovi svojci več desetletij veljali za drugorazredne državljane.

Slovenci želijo živeti v miru
Dotaknil se je tudi dogodkov pred 70 leti, ko so po koncu 2. svetovne vojne komunistične oblasti pobile 100.000 nasprotnikov, med njimi več kot 15.000 Slovencev. Na ta dejstva je po Rodetovem mnenju treba glasno opozarjati: "Vse dokler ne bo napočil nov čas iskrenega, skupnega vrednotenja vsega, kar se nam je zgodilo. Naša dolžnost in odgovornost je, da preprečimo, da bi se zmede in zmote in napake iz preteklosti, ki so povzročile toliko gorja, še kdaj ponovile."

Ne sme se zapasti v malodušje, je opozoril: "Iz nešteto grobišč se oglaša vest, ki se ne da utišati". Ne glede na to, kaj se je zgodilo, si Slovenci želijo živeti v miru, spravljeni s seboj in med seboj, to tiha želja velike večine, je še prepričan. Dodal je, da je treba ozavestiti in na novo ovrednotiti našo preteklost ter pretrgati s starim sistemom privilegijev.

Izrazil je upanje, da se bodo dediči "starega režima odrekli titoizmu in komunizmu znotraj t. i. narodnoosvobodilnega boja".

Že 25. spravna slovesnost
Župnija Kočevje in Nova Slovenska zaveza sta danes pri kapeli ob breznu pod Krenom v Kočevskem rogu pripravila spravno slovesnost z mašo. Letošnja že 25. spravna slovesnost po vrsti ima po navedbah organizatorjev prav poseben pomen, saj gre za 70-letnico konca vojne in hkrati povojnih pobojev, ki "še bolj vabi k molitvi in delu za spravo s pokojnimi in živimi rojaki".

Slovesnost se je začela že včeraj zvečer z mašo v kapeli, po kateri so mladi ob breznu vodili celonočno molitveno bedenje. Slovesnost se je nadaljevala danes, ko so med drugim predstavniki Nove Slovenske zaveze ter političnih strank ob navzočnosti častne čete Slovenske vojske položili vence. Vence so položili predsednik republike Borut Pahor, predsednik SDS-a Janez Janša in predsednica NSi-ja Ljudmila Novak. Sledila je maša, ki jo je daroval beograjski nadškof Stanislav Hočevar.

Spominske slovesnosti pod Krenom vsako leto potekajo v spomin na dogodke po 2. svetovni vojni, ko so nove komunistične oblasti pobile okoli 15.000 slovenskih domobrancev in civilistov, ter več deset tisoč pripadnikov drugih narodnosti nekdanje Jugoslavije. O tem pričajo tudi odkrita grobišča, ki jih je po besedah Jožeta Dežmana, predsednika komisije za reševanje prikritih grobišč, po trenutno znanih podatkih približno 700.

Maša v Kočevskem rogu