"Ne morem se sprenevedati in slišim pozive k odstopu v javnosti. Vendar bi zanikal vse dosedanje delo in uspehe komisije, če bi zaradi sedanjega dogajanja odstopil," je ob robu parlamentarne mandatno-volilne komisije, ki je obravnavala letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), dejal Štefanec.

"S tem bi pravzaprav pokazal svojo slabost," je nadaljeval in pristavil, da ga nihče ni opozoril, da je delal nezakonito. "Nezakonito je delal nekdo drug," je pripomnil.

Pahor ima za zdaj zvezane roke
Na vprašanje, ali bi bila torej rešitev odstop katerega izmed drugih članov senata, je odgovoril, da o tem ne želi špekulirati, saj je to odločitev vsakega posameznika. Sedlarjeve, je dejal, prav tako ni nikoli pozival, naj odstopi, in je tudi ne bo. Toda če ona meni, da je tako težko delati na komisiji, naj o tem premisli, je dejal predsednik KPK-ja. Sam s sodelovanjem s Sedlarjevo sicer nima težav, a bi si želel, da bi bilo to sodelovanje boljše.

Štefanec prav tako meni, da ni res, da KPK ne dela ali da ne dela dobro, se pa strinja, da notranje razprtije mečejo slabo luč nanje. Glede vpletenosti predsednika republike Boruta Pahorja, ki je senat KPK-ja imenoval, je ocenil, "da ne bo klical senata na odstop". Za kaj takega trenutno ne obstajajo zakonski razlogi, kar je poudaril tudi Pahor sam.

"Nisem težava jaz"
Sedlarjeva po drugi strani, je zatrdila, z odstopom nima težav, "če bi to kar koli rešilo". Toda v tem primeru so po njenih besedah konflikti posledica nekaterih stvari, na katere opozarja, ker se z njimi ne more strinjati. "Mislim, da tu težava nisem jaz," je dejala. Po njenem mnenju z odstopom ne bi dosegla nič, če ne bo odstopil tudi Štefanec.

Na vprašanje, kako bi ona rešila položaj, je odgovorila, da je treba to vprašati Štefaneca in opozorila, da nad KPK-jem ni nikakršnega nadzora, zato se mogoče tudi nekoliko več obračajo na odločevalce in medije.

Sama se sicer zavzema za nekatere spremembe zakonodaje, ki po njenih besedah sicer mogoče ni tako slaba, kot se zdi. Radikalni posegi pa ne bi bili primerni, ker je treba nujno zaščititi neodvisnost institucije, je ocenila. "Če pa imaš možnost nekoga imenovati in mu daš pooblastila boga, potem bi moral imeti tudi možnost, da mu ta pooblastila - če si jih preveč po svoje razlaga - tudi odvzameš," je še pristavila.

Končno šli skozi poročilo o delu KPK-ja
Poslanci so se sicer po več kot trimesečni prekinitvi le seznanili z letnim poročilom KPK-ja za leto 2014. Komisija je lani v reševanje tako prejela skoraj 1.500 novih prijav suma korupcije. Nekaj več kot polovico so jih zavrgli, 1.973 zadev pa so rešili. Pri tem je KPK uvedel 60 postopkov o prekršku in podal 108 ovadb oziroma naznanil suma storitve kaznivega dejanja.

Štefanec je poslance in poslanke spomnil tudi na slabo uvajanje priporočil Greca. Nekatere spremembe so sicer vidne, zaradi katerih sta sodni in državnotožilski svet morala sprejeti etični kodeks. Tudi odziv Greca na obrazložitve KPK-ja o implementaciji priporočil je negativen, je dodal Štefanec.

Razprava ni obšla niti dogajanja na KPK-ju, pri čemer je poslanec SDS-a Bojan Podkrajšek ocenil, da je KPK izgubil zaupanje. Štefanec pa mu je odvrnil, da institucije nikoli ni dobro ocenjevati le po posameznikih.