Vodstvo RTV Slovenija zatrjuje, da novinarjem ne glede na zaposlitveni status nudijo pravno pomoč. Foto: BoBo
Vodstvo RTV Slovenija zatrjuje, da novinarjem ne glede na zaposlitveni status nudijo pravno pomoč. Foto: BoBo

Generalni direktor Marko Filli je v svojem uvodnem pojasnilu zavrnil očitke, da RTV Slovenija ni nudila pravne pomoči novinarju Eriku Valenčiču. Po njegovih besedah je bilo od prvega trenutka, ko so bili o tem obveščeni, rečeno, da bo imel pravno pomoč. Meni, da je med RTV-jem in Valenčičem nastal nesporazum.

Direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj pa je poudarila, da je že zapisala, da težijo k razvoju preiskovalnega novinarstva in da k temu sodi tudi zaščita preiskovalnih novinarjev. "Zato je ta razprava, kar se mene tiče, celo odvečna," je dejala. Tudi ona je izpostavila, da je takoj, ko je bila obveščena o Valenčičevih težavah, poslala obvestilo njemu in pisarni, da se ta zadeva ureja. "Name osebno se ni obrnil, z njim je tudi malce težje komunicirati, ker ni toliko prisoten, ampak hiša se je odzvala," je zatrdila. Podpira tudi spremembo medijske zakonodaje.

Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht se je prav tako strinjal, da ima novinar pravico pravne zaščite ne glede na status zaposlitve. Prepričan je tudi, da je treba spremeniti 260. člen kazenskega zakonika.

Programski svet je po koncu razprave sprejel tudi več sklepov. V enem med drugim vodstvo hiše pozivajo, naj pripravi in programski svet seznani s protokolom ukrepov za pravno zaščito novinarjev, ki ustvarjajo vsebine za RTV Slovenija. V drugem pa so potrdili, da so postopki pravne varnosti in ukrepi vodstva v povezavi s tem ustrezni.

Le dodatna birokracija?
Primer Valenčič je naletel na nasprotujoče si odzive programskih svetnikov. Andrej Aplenc je oddajo Koalicija sovraštva označil za primer politične manipulacije in bizarnosti, ki se vsake toliko časa zgodi v programih RTV Slovenija. Po njegovem mnenju si Valenčič ne zasluži dela na RTVS, saj škoduje njeni verodostojnosti in ugledu nasploh. Da je bila oddaja politično motivirana, sta ocenila tudi Sašo Lap in Slavko Kmetič.

Aplenčevo stališče je naletelo na slabo voljo nekaj drugih svetnikov. Brankica Petković je dejala, da Aplenc "k sreči vendarle ne odloča o tem, kdo je in kdo ni primeren za novinarja na RTV Slovenija". Jedrt Jež Furlan se je izrekla proti temu, da programski svet presoja in se vtika v delo novinarjev in urednikov. V bran Valenčičevemu novinarskemu delu je stopil tudi Gojko Bervar.

Predsednik programskega sveta Mitja Štular pa je dejal, da so postopki zagotavljanja pravne zaščite novinarjev RTV Slovenija že zdaj dovolj natančno opredeljeni ter da so pojasnila in ukrepi vodstva zavoda ustrezni. Po njegovem mnenju bo pisanje dodatnih protokolov na tem področju vodilo le k prenormiranosti.

Novinar osumljen kaznivega dejanja
Poročali smo, da je Specializirano državno tožilstvo (SDT) zaradi suma razkritja tajnih podatkov Sove Valenčiča na zaslišanje povabilo kot osumljenca. Na zaslišanju konec januarja se je novinar nato branil z molkom. Vira ne bo nikoli izdal, je dejal.

Podporo Valenčiču so že izrazili številni novinarji, Društvo novinarjev Slovenije in Časopis za kritiko znanosti, odzvala sta se tudi Mirovni inštitut in Amnesty International Slovenije.

RTV bo pripravil protokol za zaščito novinarjev
RTV bo pripravil protokol za zaščito novinarjev