Nadškof Anton Stres opozarja na vrašanje duhovne in etične kulture, ki naj jo daje šola. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Nadškof Anton Stres opozarja na vrašanje duhovne in etične kulture, ki naj jo daje šola. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Tam, kjer se različne kulturne in duhovne skupine med seboj ignorirajo, so najbolj plodna tla za predsodke in nestrpnost.

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres
Ivan Štuhec
Štuhec je izpostavil vidik avtonomije učitelja ter prenormiranosti izobraževanja, ki iz nezaupanja do učitelja temu nalaga vodenje evidenc za skoraj vsako ravnanje. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Stres o Beli knjigi

Slovenska škofovska konferenca ugotavlja, da je osnutek nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju korak naprej pri poudarjanju vidika dolžnosti in etike, še posebej pa pozdravlja nov razmislek o avtonomiji in avtoriteti učiteljev, je na tiskovni konferenci dejal Ivan Štuhec.

Pozdravil je odločitev piscev Bele knjige, da ob dozdajšnjem poudarjanju pravice sebe in posameznika, na kateri naj bi filozofsko bolj temeljila prejšnja Bela knjiga, v osnutku nove nekoliko bolj poudarijo privzgajanje zavesti o dolžnosti do drugih.

Štuhec je opozoril na nedorečenost predlagane ureditve zasebnega šolstva, saj ni jasno, ali bo država finančno pokrivala kurikulum v zasebnih šolah in ali jim bo pustila proste roke pri iskanju drugih virov sofinanciranja.

Stres: Etični vidik vzgoje podcenjen in nezadosten
Ljubljanski nadškof Anton Stres je poudaril, da mora država na področju etične vzgoje slediti jasnim in zavezujočim ustavnopravnim načelom. Navedel je tudi evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki nalaga, da mora država spoštovati pravico staršev do vzgoje in izobraževanja svojih otrok po lastnem verskem in filozofskem prepričanju.
Izpostavil je tudi dejstvo, ki naj bi ga priznavali tudi pisci Bele knjige: Slovenija je v širšem evropskem prostoru na področju verskega ali religioznega pouka velika izjema. "Tako tesno zaprtih vrat za verski ali religiozni pouk nima nobena šola v Evropi, tudi francoska ne, kaj šele tako imenovana 'Evropska šola', ki deluje pod neposredno avtoriteto Evropske unije," je dejal Stres in še pojasnil, da sta v tem okviru v osnovni šoli odmerjeni dve uri tedensko za religiozni pouk, v srednji pa ena.

Še posebej je poudaril po njegovi oceni temeljno nalogo šolskega sistema, da vzgaja za strpnost in kulturo dialoga v družbi. Strpnost predpostavlja poznavanje drugega, obveščenost - to pa se da doseči z religioznim poukom, ki se od verouka razlikuje, je še dodal.

"Etične vsebine od vrtca do univerze"
Urednik revije Vzgoja Silvo Šinkovec je sicer vesel premika fokusa nove Bele knjige tudi k vzgoji in vrednotam, ob tem pa ugotavlja, da so se "pisci skozi samo besedilo vzgoji izogibali," a jo je po njegovi oceni nujno definirati. Nezakonito je, da je iz osnutka izpuščen vzgojni načrt, meni Šinkovec.

Navedel je izjavo predsednika SAZU-ja Jožeta Trontlja, da je treba etične vsebine, prilagojene starosti in dozorelosti, vgraditi v programe izobraževanja na vseh ravneh, od vrtca do univerze.

Izraz "svetovno nazorska nevtralnost", uporabljen v knjigi, ne ustreza pluralni družbi, je opozoril Šinkovec. Če bi temu sledili, bi morali iz kurikuluma izvzeti vse verske, pa tudi vse ateistične razlage sveta, je sklenil.

Tam, kjer se različne kulturne in duhovne skupine med seboj ignorirajo, so najbolj plodna tla za predsodke in nestrpnost.

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres
Stres o Beli knjigi