Sklepi oz. priporočila so bili sprejeti s 67 glasovi za in enim proti od 74 prisotnih poslancev. Razprava v okviru izredne seje o stanju v pravosodju je trajala skoraj sedem ur.
Državni zbor nadalje ugotavlja, da je za boljše delovanje pravosodja pomembno, da se sodstvo in tožilstvo zavedata svoje odgovornosti, tako glede večje učinkovitosti kot tudi glede ugotavljanja odgovornosti za delo in napake pravosodnih funkcionarjev ter zagotovita njihovo primerno sankcioniranje.

S tretjim sklepom pa DZ izraža podporo zakonodajnim spremembam, ki jih pripravlja ministrstvo za pravosodje, in predlaga vladi, da pospeši njihovo realizacijo, pri tem pa naj upošteva tudi usmeritve Skupine držav proti korupciji (Greco) ter priporočila Evropske komisije.

Prvotni predlogi SDS-a precej spremenjeni
Prvotni, nekoliko obsežnejši predlog sklepov, ki so ga ob zahtevi za izredno sejo predložili poslanci SDS-a, je bil sicer po obravnavi na matičnem odboru za pravosodje spremenjen, dodatno pa nato še na sami izredni seji DZ-ja. Na odboru sta bila črtana predloga, da bi državnotožilskemu svetu predlagali, da začne postopke ugotavljanja odgovornosti generalnega državnega tožilca, sodnemu svetu pa, da se opredeli do dela predsednika vrhovnega sodišča in do stanja v pravosodju. Poslanci SDS-a so po odboru vložili dopolnilo, ki je vsebovalo oba predloga pod skupno, četrto točko sklepa, a je zanj glasovalo 30 poslancev, proti pa jih je bilo 41.

SDS želel dodati besedo 'pravičnost'
Poslanci SDS-a so dopolnilo predlagali tudi k prvi točki sklepa, in sicer, da so za izboljšanje stanja v pravosodju potrebna usklajena prizadevanja vseh treh vej oblasti v smeri večje učinkovitosti, odprtosti, preglednosti in tudi pravičnosti, vendar je dopolnilo zavrnilo 42 poslancev, 31 pa jih je bilo za.

Grims: Koalicija je proti pravičnosti
Poslanec SDS-a Branko Grims je zato v obrazložitvi glasu poslance pozval k minuti molka, saj se je po njegovih besedah vladajoča koalicija opredelila proti pravičnosti. Vodja poslancev PS-ja Jani Möderndorfer je Grimsu odgovoril, da je zlorabil besedo pravičnost, medtem ko je poslanec PS-ja Mitja Meršol Grimsa pozval k opravičilu in pojasnil, da to, če so posamezni poslanci glasovali proti izrazu pravičnost v nekem kontekstu, še ne pomeni, da so glasovali proti pravičnosti.

Gorenak: Le Masleša in Fišer mislita drugače
Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je v imenu predlagateljev seje opozoril, da je po eni strani večinski del politike in tudi stroke soglasen, da stanje v pravosodju ni v redu, po drugi strani pa vrhovna predstavnika pravosodne veje trdita nasprotno. Neodvisnost sodstva pri odločitvah je njegova avtonomna pravica in v njo poslanci kot predstavniki zakonodajne veje oblasti ne morejo posegati, lahko pa jo komentirajo, je poudaril in dodal, da nedelo sodnikov in napake v sodstvu niso stvar neodvisnosti.
Pličanič: Prvi koraki že storjeni
Senko Pličanič je še v okviru razprave ocenil, da se težave v slovenskem sodstvu kopičijo od osamosvojitve naprej, izboljšave pa da so mogoče in tudi nujne. Opozoril je, da skrb vzbuja predvsem naraščanje sodnih zaostankov in zmanjševanje učinkovitosti sodstva. Zato so na ministrstvu pripravili predloge sprememb zakonodaje in spremembe v poslovanju predlagali sodstvu samemu, dodatno pa je vlada s sodstvom podpisala zavezo državljanom za izboljšanje stanja v sodstvu. "Vemo, kje smo, vemo, kaj hočemo, cilji so jasni," je poudaril Pličanič, ki meni, da so že naredili prve korake k zagotavljanju pravne države in da se stanje počasi obrača na bolje.

"Razprava je potrebna, a le, če je mišljena iskreno"
Möderndorfer je dejal, da je razprava o pravosodju potrebna, a le, če je mišljena iskreno. Meni, da je "nogometno moštvo, ki ga je pred volitvami treba še natrenirati", razpravo sprožilo zato, da bi sredi tekme diskreditiralo sodnika in ne zato, da bi sodniški organizaciji pomagalo pri poštenem in učinkovitem sojenju na vsaki tekmi. Izpostavil je tudi potrebo po izogibanju političnim pritiskom na sodstvo in politizaciji sodstva.

Poslanka SDS-a Eva Irgl pa je v imenu poslanske skupine med drugim opozorila na anomalije znotraj pravosodja, politično motiviranost postopkov in zrežirane procese, ob čemer je izpostavila primer Patria. V stranki zato zahtevajo učinkovito, pravično in politično nepristransko sodstvo, ki bo odgovarjalo za storjene napake. "Naša opozorila glede okostenelosti pravosodnega sistema se vrstijo že od osamosvojitve dalje, ampak jih nihče ni želel slišati, danes pa so vsi tako zelo pametni," je dodala.

Brulc: Zavajanje in posploševanje, da vsi delajo slabo
V imenu poslancev SD-ja pa je Mirko Brulc izpostavil, da je jasno razviden resnični namen predlagateljev. Opozoril je na "politična obračunavanja in lustracijo vseh pravosodnih funkcionarjev, katerih ravnanja niso pogodu SDS". Po njegovem mnenju gre za namerno posploševanje in zavajanje na račun sodišča in tožilstva, češ da vsi delajo slabo in so skorumpirani, kar da je nesprejemljivo za resno razpravo o izboljšanju stanja v pravosodju. Sicer je izpostavil potrebo po razpravi o tem, a da tega ni mogoče početi tako, kot to počnejo danes oz. kot to počnejo predlagatelji seje.

Rihard Braniselj iz Državljanske liste je poudaril pomen na vladi sprejetih novel zakonov o sodiščih in o sodniški službi, pa tudi pomen zaveze vlade in sodstva. Iz te je razvidna potreba po spremembah, ki bodo šle v smeri povečanja učinkovitosti in krepitve samostojnosti sodne veje oblasti, povečanja nadzora nad sodno upravo in povečanja odgovornosti sodstva, je naštel Braniselj in izpostavil nekatere pozitivna gibanja v delovanju sodstva v zadnjih letih.

SLS opozarja na alternativne načine reševanja sporov
Poslanka SLS-a Jasmina Opec pa meni, da so spremembe v pravosodju potrebne na več področjih, med drugim pri alternativnem reševanju sporov in stvarnopravnem zakoniku. Večji pomen bi bilo treba nameniti alternativnim kaznim, zagotoviti pa tudi učinkovito zaplembo premoženja v primerih gospodarskega oz. organiziranega kriminala.

Po besedah poslanke DeSUS-a Marjane Kotnik Poropat se politika večkrat ne zaveda, da z agresivno kritiko sodstva dodatno hromi njegovo delovanje. Zato je izrazila zadovoljstvo s tistimi predstavniki sodstva, ki v zadnjem času niso klonili pod pritiski javnosti in politike. Prav tako so v DeSUS-u zadovoljni, da je vlada hitro pripravila rešitve za izboljšanje stanja v pravosodju. Verjame, da hitrost priprave teh rešitev ni vplivala na njihovo kakovost.

V NSi-ju pa so opozorili, da sodstvo kot samostojna veja oblasti nima le pravice, pač pa tudi veliko odgovornost za učinkovito izvajanje te oblasti. Po besedah poslanke Ive Dimic bi tako moral vsak pravosodni funkcionar za svoje odločitve nositi osebno odgovornost. Poudarila je tudi, da časa za oklevanje ni, zato v NSi-ju pričakujejo, da bodo napovedanim zakonskim rešitvam kmalu sledile tudi druge.