Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 19 glasov Ocenite to novico!
Predsednik Pahor je poudaril, da moramo paziti drug na drugega in samostojno državo ter da je vsestranski razvoj državnosti bistven za razvoj našega naroda. Foto: Borut Pahor/Twitter
Pahorju se zdi posebej pomembno, da so že pred 150 leti razumeli pomen narodne enotnosti in se zavedali, da moramo za velike zgodovinske dosežke stopiti skupaj. Foto: Borut Pahor/Twitter
VIDEO
V Ljutomeru 150. obletnic...

Dodaj v

V Ljutomeru praznovanje 150. obletnice prvega slovenskega tabora

Prireditve se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor
5. avgust 2018 ob 13:37,
zadnji poseg: 5. avgust 2018 ob 18:27
Ljutomer - MMC RTV SLO, STA

V Ljutomeru so se spomnili prvega slovenskega tabora, ki je v teh krajih potekal 9. avgusta 1868. Predstavniki civilne družbe in gospodarstva so v sklopu prireditve oblikovali tudi taborske zahteve za prihodnost slovenskega naroda.

Predsednik republike Borut Pahor je na osrednji prireditvi ob 150. obletnici prvega slovenskega tabora poudaril pomen gibanja pomladi narodov v sredini 19. stoletja, ki je dalo tudi Slovencem moč in zagon za politično osvobajanje. "Oblikoval se je naš narodni program. Njegovi osrednji zahtevi sta bili Zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine," je dejal Pahor in dodal: "Celo iz današnje zgodovinske razdalje je komaj mogoče dovolj močno poudariti važnost teh takratnih stremljenj. Na taborih, začenši s taborom v Ljutomeru pred 150 leti, so dobivala plebiscitarno ljudsko podporo. Slovensko taborsko narodno gibanje je bilo z vidika legitimnosti programa Zedinjene Slovenije neprecenljive vrednosti."

Sklenitev zavez za prihodnost Slovenije
"Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti," je dejal Miran Puconja, ki je v slogu nekdanjih taboritov spomnil na veličastno slovesnost pred 150 leti in so ga obiskovalci nagradili s stoječim aplavzom. Puconja je med drugim tudi opozoril, da nas mora materinščina varovati pred velikimi in da ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala, da ne bomo postali kolonija.

Na prireditvi so predstavniki civilne družbe in gospodarstva oblikovali tudi taborske zahteve, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjem desetletju. Marija Kralj in Daniel Zelko sta v imenu gospodarstva zahtevala nižje obdavčitve plač, boljše poslovno okolje ter prilagoditve šolskih programov in nagrajevanje vseh po merljivih rezultatih.

Branko Novak je v imenu civilne zaščite in gasilcev zahteval razumevanje za to področje in ureditev statusov, Aleš Vavpotič v imenu kmetov izenačenost z drugimi panogami in podporo kmetijstvu, Samo Tuš iz Zveze društev Moja Mura pa je pozval oblast, naj Muro za vedno izbriše iz energetskih načrtov, ker njihovo neustreznost dokazujejo študije ter zahtevajo prebivalci ob njej.

Zahteve predstavnikov stanov bodo poslali vladi in organizatorjem prihodnjih slovesnosti ob obletnicah taborov, da jih bodo dopolnjevali.

V Ljutomeru živahno ves dan
Vzporedno z zaznamovanjem zgodovinskega dogodka je potekalo tudi 45. srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče. Opoldansko mašo v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika je tako daroval glavni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak.

Obiskovalci so lahko v Ljutomeru v spremstvu domačih vodnikov obiskali lončarja, Puhov muzej, kasaški muzej, ljutomersko mestno jedro ali pa se udeležili kasaških dirk.

Prizadevanja za združitev Slovencev
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje med letoma 1868 in 1871, ki so ga zaznamovala velika zborovanja na prostem. Na njih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji, na koncu pa zahteve zapisali v resoluciji. Med stalnimi točkami taborov so bili tudi lokalne, gospodarske, šolske in upravne težave.

Prvega tabora v Ljutomeru se je po navedbah Slovenske kronike 19. stoletja udeležilo okoli 7.000 ljudi. V Sloveniji so v treh letih pripravili skupaj 18 taborov, zadnjega avgusta 1870 v Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Najmnožičnejši je bil tabor v Vižmarjih 17. maja 1869, ko se je zbralo okoli 30.000 ljudi.

La. Da.
Prijavi napako
Komentarji
atepej
# 05.08.2018 ob 13:52
Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode:

- Slovenski jezik na Slovenskem izključno uradni jezik, dokler se na bo v ta namen na slovenskem nemudoma določil rok, in sicer pol leta, do katerega morajo vsi uradniki znati slovensko besedno in pisno.
- Cerkvena vlada naj uraduje in pridiga v slovenskem jeziku.
- Slovenščina naj postane učni predmet, pouk naj poteka v slovenščini.
- Slovenci naj se združijo v Zedinjeno Slovenijo.
- Zgradijo naj se slovenske realke, gospodarske šole ter naj jih zavodi vzdržujejo.
Posamezne dežele naj dobijo večjo samoupravo.«
atepej
# 05.08.2018 ob 13:55
Tabori so bili organizirani v vseh deželah s pretežno slovenskim prebivalstvom. Pri prvih taborih so protestirale skupine nemških meščanov in neuspešno zahtevale prepoved. Preprečen je bil zgolj tabor načrtovan za 29. september 1868 na Bistrici pri Pliberku saj je bil v nasprotju s 7. členom zakona, ki ni dovoljeval zborovanj v času zasedanja deželnega zbora.
Tabori so bili ob nedeljah popoldne na večjih travnikih ob mestih, trgih in vaseh po katerih se imenujejo. Na taborih, ki so v povprečju šteli 6.000 udeležencev večinoma oblečenih v narodne noše, se je po izbiri predsednika tabora zvrstilo več govornikov. Na koncu govorov se ljudje niso razšli, saj je sledila glasba, ples in petje ter pogostitev. V spomin na tabore so izdajali posebne razglednice, značke in taborske svetinjice z geslom »Slovenci, zedinimo se!«.
Stalne točke vseh taborov so bile poleg zahteve po Zedinjeni Sloveniji tudi lokalni, gospodarski, šolski in upravni problemi. Organizatorji taborov so se izogibali žgočim nasprotjem (klerikalci proti liberalcem), ki so razdvajale narod, vendar so bolj poudarjali zbliževanje slovenskih pokrajin ter zvezo z ostalimi jugoslovanskimi narodi v monarhiji. Prve tabore so organizirali in se jih udeleževali le mladoslovenci. Šele na vižmarskem taboru so se po številnih javnih grajah (posebej viden je bil tu Fran Levstik) taborski ideji pridružili tudi prvaki, kjer je bil eden izmed govornikov celo Janez Bleiweis, ki je svoj govor zaključil z vzklikom »Dajte nam Slovenijo!«. Tako se je zahteva po Zedinjeni Sloveniji iz taborov prenesla tudi v deželne zbore.
PodrepnikPolde
# 05.08.2018 ob 18:15
SamoRes in KLIPAN sta izjemna "poznavalca" zgodovine, družbe in kulture.
Le zakaj nista bila povabljena na prireditev kot častna govorca, saj imata "bogato" znanje, žal pa se njuno obdobje začne in tudi konča v letu 1945, ker sta še vedno tam.

Tabori so bili nekaj izjemno pomembnega in prav je, da se počasti tudi taka obletnica.
RJSlo
# 05.08.2018 ob 16:35
KLIPAN
# 05.08.2018 ob 16:16
--------------------------------------
No ja. Čudna zgodovina? Pred letom 1945 ni obstajalo nič slovenskega?
firtoh
# 05.08.2018 ob 21:36
Slovenščina postane uradna šele 1918.Prvi moderni zapisi pravorečja pa oblikujejo z izdajo nemško-slovenskega slovarja l.1895 in z izdajo slovnice za realke 1899.
Prej se med seboj nismo razumeli zaradi narečnih razlik.Slovenski jezik, kot približek tistega,kar govorimo danes je stara dobrih 100 let.
prizemljen
# 05.08.2018 ob 17:19
KLIPAN, SamoNekaj in podobni

Kaj naj bi odgovorili? Ste kaj vprašali? Niti ne, samo neumnosti.
TinTin
# 06.08.2018 ob 14:42
Kaj ima NOB z koncem 19. Stoletja? Nic! Res ne vem zakaj je na tako obletnico NOB pomemben? Pa se z rdeco zvezdo. Po tej logiki, bi morale ta biti zastave z dvoglavim orlom un cesarsko krono, ce ze je dovoljeno uporabljati nekdanje simbole!
bayerncsu
# 05.08.2018 ob 23:16
Vse čestitke za 150 obletnico ..
maček Tom
# 06.08.2018 ob 03:27
tako imenovani NOB je Slovence dokončno razdelil !
maček Tom
# 06.08.2018 ob 03:25
NOB je navadna komunistična laž ?
firtoh
# 05.08.2018 ob 21:37
Predmet telefon in spelling.se opravičujem za napake.
mataj-finance
# 06.08.2018 ob 15:03

maček Tom je napisal(-a)

NOB je navadna komunistična laž
. . . pravijo tam neki čudni tipi, katerih zgodovinska Resnica temelji na trditvi, da je svet ustvaril nek neviden možakar, ki sedaj vse komandira.
m72
# 05.08.2018 ob 22:05
"Tabori so bili nekaj izjemno pomembnega in prav je, da se počasti tudi taka obletnica."

In da se pozabi na Dan zmage in Dan upora proti okupatorju, a ne?
Brez upora komunistov, partizanov in Tita bi izginili kot narod.
penzl
# 05.08.2018 ob 17:05
@klipan: izvoli odgovor. Če pred 1945 ni bilo Zedinjene Slovenije, potem je tudi od takrat ni. Kje so Koroška, Gorica, Trst, Istra?
runcajz
# 05.08.2018 ob 16:04
" Na prireditvi so predstavniki civilne družbe in gospodarstva oblikovali tudi taborske zahteve, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjem desetletju. Marija Kralj in Daniel Zelko sta v imenu gospodarstva zahtevala nižje obdavčitve plač, boljše poslovno okolje ter prilagoditve šolskih programov in nagrajevanje vseh po merljivih rezultatih."

Lepo se sliši, kako pa naj bi to konkretno izgledalo v praksi oziroma v našem življenju pa verjetno nista povedala ?! Zahtevata ?! Od koga ? Sta iz NSi in prepisujeta njihove zahteve?
Bi lahko kdo pojasnil nam, manj posvečenim in veliko bolj nevednim . Hvala.
KLIPAN
# 05.08.2018 ob 16:16
"Oblikoval se je naš narodni program. Njegovi osrednji zahtevi sta bili Zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine".

Pred partizani in Titom nismo imeli ne enega ne drugega.
Resnica močno boli, zato bo cel kup minusov in nobenega odgovora.
Razen, če mislite, da bi Slovenija pod Hitlerjem bila zedinjena in se ne bi govorilo nemško.
komsomolec
# 05.08.2018 ob 16:32
praznujte raje ustanovitev KPS, to je edina stranka,ki je naredila nekaj koristnega za slovenski narod. brez komunistov, nebi bili slovenske države.
SamoRes
# 05.08.2018 ob 13:51
"Oblikoval se je naš narodni program. Njegovi osrednji zahtevi sta bili Zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine"

To smo uspeli rešiti šele pod vodstvom Tita in NOB.
Kazalo