Predsednik republike Borut Pahor je na osrednji prireditvi ob 150. obletnici prvega slovenskega tabora poudaril pomen gibanja pomladi narodov v sredini 19. stoletja, ki je dalo tudi Slovencem moč in zagon za politično osvobajanje. "Oblikoval se je naš narodni program. Njegovi osrednji zahtevi sta bili Zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine," je dejal Pahor in dodal: "Celo iz današnje zgodovinske razdalje je komaj mogoče dovolj močno poudariti važnost teh takratnih stremljenj. Na taborih, začenši s taborom v Ljutomeru pred 150 leti, so dobivala plebiscitarno ljudsko podporo. Slovensko taborsko narodno gibanje je bilo z vidika legitimnosti programa Zedinjene Slovenije neprecenljive vrednosti."

Sklenitev zavez za prihodnost Slovenije
"Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti," je dejal Miran Puconja, ki je v slogu nekdanjih taboritov spomnil na veličastno slovesnost pred 150 leti in so ga obiskovalci nagradili s stoječim aplavzom. Puconja je med drugim tudi opozoril, da nas mora materinščina varovati pred velikimi in da ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala, da ne bomo postali kolonija.

Na prireditvi so predstavniki civilne družbe in gospodarstva oblikovali tudi taborske zahteve, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjem desetletju. Marija Kralj in Daniel Zelko sta v imenu gospodarstva zahtevala nižje obdavčitve plač, boljše poslovno okolje ter prilagoditve šolskih programov in nagrajevanje vseh po merljivih rezultatih.

Branko Novak je v imenu civilne zaščite in gasilcev zahteval razumevanje za to področje in ureditev statusov, Aleš Vavpotič v imenu kmetov izenačenost z drugimi panogami in podporo kmetijstvu, Samo Tuš iz Zveze društev Moja Mura pa je pozval oblast, naj Muro za vedno izbriše iz energetskih načrtov, ker njihovo neustreznost dokazujejo študije ter zahtevajo prebivalci ob njej.

Zahteve predstavnikov stanov bodo poslali vladi in organizatorjem prihodnjih slovesnosti ob obletnicah taborov, da jih bodo dopolnjevali.

V Ljutomeru živahno ves dan
Vzporedno z zaznamovanjem zgodovinskega dogodka je potekalo tudi 45. srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče. Opoldansko mašo v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika je tako daroval glavni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak.

Obiskovalci so lahko v Ljutomeru v spremstvu domačih vodnikov obiskali lončarja, Puhov muzej, kasaški muzej, ljutomersko mestno jedro ali pa se udeležili kasaških dirk.

Prizadevanja za združitev Slovencev
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje med letoma 1868 in 1871, ki so ga zaznamovala velika zborovanja na prostem. Na njih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji, na koncu pa zahteve zapisali v resoluciji. Med stalnimi točkami taborov so bili tudi lokalne, gospodarske, šolske in upravne težave.

Prvega tabora v Ljutomeru se je po navedbah Slovenske kronike 19. stoletja udeležilo okoli 7.000 ljudi. V Sloveniji so v treh letih pripravili skupaj 18 taborov, zadnjega avgusta 1870 v Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Najmnožičnejši je bil tabor v Vižmarjih 17. maja 1869, ko se je zbralo okoli 30.000 ljudi.