Vsakokratna prestavitev ure odpira vprašanje o smiselnosti tega početja. Prihranek energije, zaradi katerega je bil uveden poletni čas, naj bi bil neznaten, trpel pa naj bi tudi človekov bioritem.

V Sloveniji prestavljamo uro zaradi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa. Evropska komisija vsakih pet let objavlja časovni razpored z datumi začetka in konca poletnega časa. Pri nas to ureja uredba o določitvi obdobja poletnega časa.

Glavni namen prestavljanja ure je varčevanje z energijo
Na ministrstvu za gospodarstvo opozarjajo na pomen enotne ureditve za pravilno delovanje nekaterih sektorjev, kot sta na primer transport in komunikacije. Glavni namen prestavljanja ure pa je varčevanje z energijo.

Države EU so leta 2007 izdelale poročilo o vplivu določb o poletnem času na delovanje določenih sektorjev. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je Slovenija ugotovila, da je ureditev poletnega časa glede organizacije dela primerna in da se prihrani pri porabi električne energije.

Premik delovnega časa zagotavlja večjo učinkovitost, predvsem v poletnem času, in pozitivno vpliva zlasti na zaposlene, ki delajo na terenu, pravijo na ministrstvu. Ureditev naj bi pozitivno vplivala tudi na varnost pri delu, ker se več dela pri dnevni svetlobi.

Po preučitvi poročil držav članic je Evropska komisija sprejela zaključek, da je zdajšnja ureditev poletnega časa še vedno primerna. Nobena članica namreč ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi poletnega časa.

"Vplivi enotnega poletnega časa pa so, razen prihranka nekaj električne energije in ugodnejših razmer za preživljanje prostega časa ob večerih, sicer majhni, ampak za zagotovitev dobrega delovanja notranjega trga pozitivni," sporočajo z ministrstva.

Nihalič: Tovrstne raziskave bolj kot ne metanje denarja skozi okno
Po besedah profesorja na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Rafaela Mihaliča pa je težko ugotoviti učinke prestavitve ure: "Nikoli ne morete zagotovo vedeti, ali je trenutna poraba energije manjša ali večja, kot bi bila brez uvedbe poletnega časa."

V nekaterih ameriških zveznih državah so se tega vprašanja lotili pred tremi leti. Nastala je zmeda, saj so bile ugotovitve različne. Kot pravi Mihalič, gre še za eno potrditev, da so tovrstne raziskave bolj kot ne metanje denarja skozi okno.

Po Mihaličevem mnenju je vlaganje denarja v tehnične študije o učinku prestavitve ure brezplodno: "Mogoče pa bi bila zanimiva razprava o tem, kako ljudje doživljajo prestavitev ure. Verjetno je učinek na percepcijo ljudi večji, kot pa je neposredni tehnični učinek."

Škodljivi vplivi prestavitve ure na človekovo zdravje za zdaj naj ne bi bili dokazani. Vendarle del medicinske stroke opozarja, da skakanje na poletni čas in nazaj vrže iz ritma "notranjo" biološko uro, kar poslabša počutje.

Po prestavitvi ure več nesreč?
Rezultati nekaterih raziskav govorijo o tem, da po prestavitvi ure več ljudi obišče zdravnika, več je prometnih nesreč in nezgod na delovnem mestu. Vpliv naj bi bil posebej velik na ljudi, ki so najaktivnejši zvečer in ponoči.

Prvi so zaradi potrebe po prihranku energije uvedli poletni čas Nemci, in to med prvo svetovno vojno. Nemčiji je kmalu sledila Velika Britanija in nato še druge države. Po vojnem obdobju so ukrep zamrznili in ga spet uveljavili med naftno krizo v 70. letih prejšnjega stoletja.

V nekdanji Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji so poletni čas uvedli leta 1982. Poletni čas poznajo v približno 70 državah sveta, vendar prestavitev ure ni usklajena. V Evropi imajo poletni čas vse države razen Islandije.

Je vsega kriv Benjamin Franklin?
Idejni oče prestavitve ure je ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin. Po Mihaličevih besedah Franklinov predlog iz leta 1784, da bi poleti ljudje prej legli spat in zato tudi prej vstali, nima pravzaprav nobene povezave z današnjim pojmovanjem prestavitve ure.

"Franklin je bil znan kot veliki šaljivec. Dejal je, da bi s tem privarčevali nekaj sveč, vendarle pa je bila ost njegove šale uperjena proti tistim, ki so radi dolgo spali," dodaja Mihalič, ki zase pravi, da mu prestavitev ure zaradi njegovih življenjskih navad ustreza.

Obdobje poletnega časa se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem pasovnem času tako, da se ura prestavi za eno uro naprej. Konec obdobja poletnega časa je zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri po poletnem času, ko se ura prestavi za eno uro nazaj.

Urne kazalce bomo na poletni čas spet premaknili v nedeljo, 25. marca 2012.