Temeljna ideja nove institucionalne oblike je združiti vse premoženje države pod eno streho Slovenske odškodninske družbe, ki se bo preoblikovala v državni holding, v tem pa zagotoviti neodvisen in strokoven nadzor ter profesionalno upravljanje. Foto: BoBo
Temeljna ideja nove institucionalne oblike je združiti vse premoženje države pod eno streho Slovenske odškodninske družbe, ki se bo preoblikovala v državni holding, v tem pa zagotoviti neodvisen in strokoven nadzor ter profesionalno upravljanje. Foto: BoBo
Opozicija predlog zakona kritizira, polne podpore pa nima niti znotraj koalicije. Foto: BoBo

Vlada je zato pripravila nov predlog, DZ pa je že obravnaval tudi predlog zakona o finančni upravi. Ta sicer predvideva združitev davčne in carinske uprave v novoustanovljeno finančno upravo.

Splošno razpravo o predlogu zakona o SDH-ju je zahtevala poslanska skupina SDS-a. Tako kot v prejšnji različici tudi ta predvideva preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe v holding, v katerem bodo zbrane vse naložbe države in tako upravljane z enega mesta. K holdingu se bo pripojila tudi Kapitalska družba, ki pa ostaja samostojna pravna oseba.

V javnosti je precej razburjenja povzročila predlagana odprava omejitve plač vodilnih v državnih podjetjih, v koaliciji pa so že napovedali, da bodo predlagali črtanje te določbe.

Za opozicijo predlog slab in "invaliden"
Poslanci opozicije so predlogu zakona nasprotovali, češ da je slab in nepotreben. "Predlog je slab in nepotreben, saj imamo veljaven zakon o SDH-ju," je dejal Jožef Horvat iz NSi-ja.

"Taka rešitev je invalidna in pri izvajanju bo vrsta težav," meni Franc Bogovič iz vrst SLS-a. Marko Pogačnik (SDS) pa je opozoril, da brez prenosa lastništva ne bomo mogli več govoriti o upravljanju, ampak bomo govorili o vodenju. To pa je tudi v nasprotju s smernicami OECD-ja, je opozoril.

V SDS-u predlogu nasprotujejo tudi zato, ker si bo vlada v celoti podredila SDH s tem, ko je v zakon zapisala, da vse člane nadzornega sveta predlaga sama. Med petimi nadzorniki ne bi bilo niti enega predstavnika opozicije, je dejal Pogačnik in vlado opozoril, da SDH ne bo upravljal premoženja vlade, pač pa vseh prebivalcev Slovenije.

Kritike tudi znotraj koalicije
V DeSUS-u so do predloga novega zakona zadržani, njihova podpora pa je odvisna od tega, v kolikšni meri se bodo upoštevale njihove zahteve. "Vztrajali bomo, da Kad še naprej ostane popolnoma ločena pravna entiteta, ki mora svoje premoženje upravljati sama," je zahteval Ivan Hršak.

Kot je opozoril, je predlog neusklajen znotraj koalicije. V DeSUS-u pa opozarjajo tudi na določbo, po kateri za prejemke organov vodenja družb, ki jih upravlja SDH, ne bo veljal zakon o omejitvi menedžerskih plač. V času gospodarske krize je to nesprejemljivo in neokusno, je opozoril Hršak. S tem se je strinjal Marko Pavlišič iz DL-ja, ki je napovedal, da bodo v nadaljevanju obravnave poskrbeli, da se takšne neumnosti iz besedila črtajo.

Tudi Matevž Frangež iz SD-ja je bil do predloga kritičen. Opozoril je, da bodo zaposleni v SDH-ju izključeni iz upravljanja holdinga, kar se mu zdi nesprejemljivo. Poleg organiziranosti bi morali po njegovem mnenju tudi bistveno bolj kot doslej opredeliti kakovost upravljanja. Predvsem je zahteval, da mora vse ključne odločitve o razvrstitvi posameznih naložb sprejemati DZ.

Že tretji sistem upravljanja državnega premoženja
Kot je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj, dobivamo v zadnjih štirih letih že tretji sistem upravljanja državnega premoženja. Zamisel o tem, da bi premoženje, kolikor ga je še ostalo, združili pod eno streho, je zaživela že pod prejšnjo vlado, a tako, kot je bila zamišljena, ni bila uresničena. Zdajšnja vlada je prenovljen zakon o holdingu napovedala za lansko poletje, minilo pa je več mesecev, da smo nazadnje le dobili koalicijsko usklajeno različico, ki pa najverjetneje ni zadnja.

Največ pripomb na novelo so imeli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in v stranki DeSUS. Prvi so opozarjali, da je zakon podlaga za razprodajo premoženja, v stranki upokojencev pa so vztrajali, da mora Kapitalska družba ostati samostojna, je še poročala Simeona Rogelj.

Pomisleki glede finančne uprave, a brez nasprotovanja
Poslanci in poslanke pa so že opravili razpravo o predlogu zakona o finančni upravi, ki predvideva združitev davčne in carinske uprave v novoustanovljeno finančno upravo. Predlogu ni nihče nasprotoval, združitev je predlagala ne nazadnje že prejšnja vlada, so pa številni poslanci in poslanke izrazili pomisleke zaradi načrtovane ukinitve nekaterih davčnih uradov.

Z ukinitvijo carinskega nadzora na državni meji med Slovenijo in Hrvaško po njenem vstopu v EU so se sprostili kadrovski viri v carinski upravi. V davčni upravi pa po drugi strani že dalj časa opozarjajo na pomanjkanje inšpektorjev.