Stroške nestrinjanja politikov plačajo vsi
Lahovnik je zatrdil, da mora Slovenija zdaj sprejeti reforme, da bo tudi v prihodnje lahko suvereno odločala o svoji prihodnosti, saj bi po prejetju finančne pomoči te odločitve sprejemali v Bruslju. "V nekaterih stvareh bi prvaki političnih strank morali skleniti konsenz," je Lahovnik poudaril ob pozivu, da se v ustavo vpiše fiskalno pravilo. Morebitne stroške njihovega nestrinjanja bodo namreč plačevali vsi, predvsem najšibkejši, je dejal.
Kmalu zapade velik del slovenskega dolga
Prihodnji dve leti bosta po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra odločilni, saj bo zapadel velik del slovenskega dolga, ni pa jasno, kakšno bo takrat zanimanje tujih finančnih vlagateljev za slovenske obveznice. Zver je ob tem dejal, da se je Slovenija v zadnjih letih precej zadolžila, polovica teh sredstev pa je šla v javni sektor. Če bi bilo več sredstev namenjenih realnemu sektorju, bi bila Slovenija zdaj po njegovem mnenju morda v nekoliko manjši krizi.

Zver: Bančni sistem je nekonkurenčen
Glavna težava slovenske nekonkurenčnosti je nekonkurenčnost slovenskega bančnega sistema, je ocenil Zver. Prepričan je, da je v Sloveniji dovolj podjetniškega duha, da bodo na pogorišču nekaterih velikih podjetij lahko zaživela majhna in srednje velika podjetja. "Kriza je lahko tudi izziv, da Slovenija uredi tiste vidike finančnega sistema, ki jih še ni, med drugim tudi samo strukturo gospodarstva," je poudaril Zver.

Preden začnemo razmišljati o izhodu iz krize, se moramo vprašati, zakaj je Slovenija krizo občutila veliko bolj kot nekatere druge države, je poudaril Lahovnik. Med glavnimi krivci za nastalo krizo je izpostavil neučinkovito delovanje državnih institucij.

Koliko je kaznovanih bankirjev, menedžerjev?
"Če se vprašamo, zakaj se je v Sloveniji zgodila tajkunizacija, se je treba vprašati tudi, kakšna je verjetnost, da je v Sloveniji bankir ali menedžer za uporabo nelegalnih sredstev ali zlorabe položaja tudi kaznovan," je še poudaril Lahovnik. Ob tem pa je spomnil, da se nekatere stvari že izboljšujejo in izpostavil sodbo v zadevi Merkur. Obsodbo v omenjeni zadevi je Zver označil kot precedenčni primer slovenskega sodstva.

Poleg gospodarske krize pa se tako Evropa kot Slovenija po Zverovem mnenju spopadata tudi s politično krizo. Zanjo je značilno, da ljudje manj zaupajo državi in pravnim institucijam, zaradi nezaupanja pa se lahko "rojevajo nevarne stvari", med njimi tudi totalitarizmi, je dejal predsedniški kandidat Zver. Evropska družba ima vrsto mehanizmov za reševanje krize, zato je Zver prepričan, da bo našla rešitev za politično krizo, ki je nastala.