"Temeljna naloga komisije za zamejce in Slovence po svetu je navezovanje in pospeševanje stikov z rojaki po svetu. Naša naloga in dolžnost je tudi povezovanje na gospodarskem področju," pojasnjuje Pukšič. Foto: MMC RTV SLO

Naredil bom vse, kar je v moji moči, da to potovanje preprečim.

Gregor Virant, predsednik DZ-ja
Gregor Virant
Virant pravi, da je tako potovanje v tem času povsem neprimerno. Foto: BoBo

Slovenci smo se v najhujših časih znali povezati s Slovenci po svetu. Zato nam je uspelo ustvariti državo. Tudi tokrat je bil tak namen. Marsikaj dobrega bi se lahko zgodilo v gospodarstvo, ni šlo za turizem, ampak za to, da se je treba v najtežjih časih s slovensko skupnostjo po celem svetu pogovarjati in iskati skupne rešitve.

Franc Pukšič v Odmevih
Zapleti s potovanjem poslancev v Južno Ameriko

Sam bo naredil vse, da to potovanje prepreči, je dejal predsednik DZ-ja Gregor Virant. Dodana vrednost, ki bi jo to potovanje prineslo, nikakor ne odtehta stroškov potovanja, bilo pa je tudi veliko "ogorčenih odzivov državljanov", je dejal v izjavi novinarjem. Izrazil je prepričanje, da mu bo to uspelo ob ustrezni podpori vodij poslanskih skupin, ki jo po lastnih besedah ima.
Dvakrat poskušal spremeniti potovanje
Pojasnil je, da je bil prvi program potovanja na kolegiju DZ-ja obravnavan pred tedni, sam pa je takrat predlagal, da se točka odloži, ker potovanje ni bilo v skladu s pravilnikom o mednarodni dejavnosti, saj naj bi trajalo več kot šest dni. Kolegij tega predloga ni podprl in program je bil potrjen.
Pretekli petek pa je predsednik DZ-ja na kolegiju poskušal s sklepom o razveljavitvi, ki prav tako ni bil sprejet, bil pa je sprejet predlog o prilagoditvi programa.
Pukšičev program še neodobren
To pa pomeni, da ta trenutek Franc Pukšič (SLS) nima odobrenega programa, kolegij pa bo moral ta novi program spet obravnavati. Novi program na kolegiju po Virantovih napovedih večine ne bo dobil, saj potovanju nasprotujejo vodje poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov in Državljanske liste.

Virant je Pukšiču tudi že predlagal, naj novega programa ne pripravi in naj sam odstopi od te poti. Po besedah predsednika DZ-ja se je Tina Komel (PS) kot druga članica delegacije že odpovedala potovanju, tretji član, Jožef Horvat (NSi), pa po njegovih besedah tudi nima težav, da bi se temu odpovedal.
Omenjena komisija naj bi odpotovala v Argentino, Čile, Brazilijo in Urugvaj. Po prvotnih načrtih naj bi potovanje stalo okoli 25.000 evrov.
Pukšič pravi, da je odpovedal že v soboto, v DZ-ju trdijo, da ni
Pukšič je dejal, da bi lahko bili ti stroški po njegovih podatkih bistveno nižji od te številke. Hkrati je dodal, da se je sam osebno že v soboto odpovedal temu potovanju in vseeno izrazil željo, da bi komisija v okviru svojega programa opravila svoje delo in obiskala Slovence v Južni Ameriki.

Na to izjavo so se odzvale tudi strokovne službe državnega zbora in v sporočilu za javnost zatrdile: "Iz zapisa seje Kolegija DZ-ja 14. septembra ni nikjer razvidno, da bi se predsednik g. Pukšič (in drugi člani delegacije) odpovedali poslovnemu razredu na letih v Južno Ameriko, ampak je to možnost v razpravi omenjal izključno predsednik državnega zbora. Prav tako pa poudarjamo, da v službah do tega trenutka še nismo prejeli izjave g. Pukšiča, da se obisku v Južni Ameriki odpoveduje."

Potovanje naj se omeji na največ šest nočitev
Sicer so v obširnem pojasnilu dogajanja v zvezi s potovanjem v Južno Ameriko v sporočilu za javnost navedli, da je generalna sekretarka DZ-ja, upoštevajoč sklep petkovega kolegija predsednika DZ-ja, danes dopoldne Pukšiča zaprosila, da zaradi pravočasnega nakupa letalskih vozovnic v ekonomskem razredu in organizacije celotnega obiska, kolegiju predsednika v potrditev čim prej predloži natančen program obiska. Dodala je, da naj bo program pripravljen v skladu s sklepom kolegija - torej naj se trajanje poti omeji na največ šest nočitev, racionalizirajo pa naj se tudi vsi drugi stroški.



V Odmevih se je s Francem Pukšičem o zapletu pogovarjal Igor E. Bergant.

Gospod Pukšič, vaše reference v državnem zboru so nesporne - poslanec ste od leta 1996. Vaše večletno delo v komisiji za Slovence po svetu v različnih sklicih parlamenta je opazno, kratek čas - eno leto - ste bili pred osmimi leti tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu. Da v teh vlogah morate tudi veliko potovati, je razumljivo. Toda, ali lahko našim gledalcem še enkrat razložite, zakaj bi bilo v času vsesplošnega varčevanja potovanje tričlanske delegacije v štiri južnoameriške države smiselno?
Prava cena je 2,7-krat manjša, ne 25 tisoč, ampak devet tisoč. Obžalujem, da je to na takšen način prišlo v javnost, ker si slovenska javnost tega ne zasluži, še manj pa naši rojaki v tujini. Temeljna naloga komisije za zamejce in Slovence po svetu je navezovanje in pospeševanje stikov z rojaki po svetu. Naša naloga in dolžnost je tudi povezovanje na gospodarskem področju. Dejstvo je, da je to specificirano tudi v ustavi. To je eno od petih delovnih teles, ki je stalno delovno telo državnega zbora. Takšno omejevanje v zakulisju pomeni ukinjanje te komisije. Ne nasprotujejo le komisiji, ampak tudi stikom z rojaki v zamejstvu in po svetu.

Toda gospod Pukšič - ob vsem dolžnem spoštovanju: v Argentini, kjer živi približno 40 tisoč rojakov, imamo izjemno dejavno skupnost in zelo dejavno veleposlaništvo. V Braziliji je bila letos junija slovenska vladno-gospodarska delegacija, v kateri je bil tudi predsednik vaše stranke gospodarski minister Radovan Žerjav, letos je bil v Riu de Janeiru, prav tako junija, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je vodil delegacijo Republike Slovenije na Konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju. V Urugvaju, kjer živi okoli 1.500 Slovencev, vključno s potomci priseljencev iz tridesetih let, je bil pristojni minister v prejšnji vladi Žekš, nazadnje pred dvema letoma, ko je obiskal tudi Brazilijo in Argentino. In naposled: obisk slovenske gospodarske delegacije v Čilu v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije med 7. in 11. oktobrom letos je bil odpovedan zaradi premajhnega števila prijav in previsokih stroškov. Vozovnica naj bi v skupinski karti stala 1.300 evrov. Zakaj torej Južna Amerika?
Ne gre le za slovensko skupnost, ki živi v Južni Ameriki. Gre za enega najbolj razvijajočih trgov, Brazilija je med petimi državami z najhitreje rastočim trgom. Naše gospodarstvo ima samo z Brazilijo, ki je 160-milijonski trg, štirikrat manjši izvoz v primerjavi z uvozom. S Čilom skoraj ni povezav. Bistvo vsega tega je, da v Južni Ameriki živi slovenska skupnost in to je zenica tudi našega gospodarskega življenja zunaj naše države. S temi ljudmi je treba navezovati stike.

Ko gre za Brazilijo, prirediteljico naslednjega svetovnega nogometnega prvenstva leta 2014 in poletnih olimpijskih iger leta 2016, ali ne bi bilo bolj smiselno tak obisk pripraviti skrbneje, v povezavi z drugimi institucijami? In nato v letu 2013 organizirati odmevnejše potovanje?
Bilo je smiselno in organizirano, sodelovali smo tako z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, z veleposlaništvom, ko je bil veleposlanik tukaj, so potekali pogovori. Naš program je bil narejen. Vseboval je srečanje z župani, vodstvom slovenske skupnosti, provincialnimi sekretarji za šolstvo, odprtje razstave, srečanje na lokalni ravni. Vse to je bilo nadaljevanje programa komisije, ki ga je ta sprejela v prejšnjem mandatu. Ta obisk je načrtovan znova po šestih letih.

V zahtevnih razmerah, v katerih živimo, v katerih politiki na odgovornih položajih apelirate na razumevanje in potrpljenje državljanov, na razum, mar ni logično, da volivci od politikov pričakujemo, da boste politiki sami od sebe - brez pritiska javnosti - v takšnih primerih dejali: kriza je, do konca leta so težave, odpovejmo se potovanju, da prihodnje leto organiziramo kaj boljšega. Mar ne bi bilo to najboljše sporočilo, ki bi ga lahko dali tudi kot politik volivcem?
Ne gre za to. 9.000 evrov proti 25.000 evrov je gromozanska razlika. Ko smo dali vlogo na kolegij predsednika DZ-ja, smo jo dali v skladu z mednarodno politiko in poslovnikom. Res je, da je bilo na prvem kolegiju dogovorjeno, da bo potovanje v ekonomskem razredu. Ne vem, zakaj je bil nato narejen izračun za poslovni razred. Na petkovem kolegiju je generalna sekretarka priznala, da je imela izračun za 9.000 evrov. Zakaj je predstavila tistega za 25.000, mi ni jasno - razen iz političnih razlogov. Pobrskal sem po spletu. Veste, koliko stane vozovnica za Brazilijo? 623 evrov. Sprašujem predsednika DZ-ja, kaj delajo te njegove službe.

Da se v državnem zboru javno prepirate o ekonomskem ali poslovnem razredu, ali vam ni pred volivci vsaj malo nerodno?
Slovenci smo se v najhujših časih znali povezati s Slovenci po svetu. Zato nam je uspelo ustvariti državo. Tudi tokrat je bil tak namen. Marsikaj dobrega bi se lahko zgodilo v gospodarstvu, ni šlo za turizem, ampak za to, da se je treba v najtežjih časih s slovensko skupnostjo po vsem svetu pogovarjati in iskati skupne rešitve.

Verjamem, da boste še velikokrat imeli te stike s Slovenci v tujini.
Seveda jih bomo imeli, zato jih tudi velikokrat uredim v lastni režiji. Tokrat pa sem se temu potovanju odpovedal.

Naredil bom vse, kar je v moji moči, da to potovanje preprečim.

Gregor Virant, predsednik DZ-ja

Slovenci smo se v najhujših časih znali povezati s Slovenci po svetu. Zato nam je uspelo ustvariti državo. Tudi tokrat je bil tak namen. Marsikaj dobrega bi se lahko zgodilo v gospodarstvo, ni šlo za turizem, ampak za to, da se je treba v najtežjih časih s slovensko skupnostjo po celem svetu pogovarjati in iskati skupne rešitve.

Franc Pukšič v Odmevih
Zapleti s potovanjem poslancev v Južno Ameriko