Virant bi ukinil zemljiški dolg. Foto: BoBo
Virant bi ukinil zemljiški dolg. Foto: BoBo

Institut zemljiškega dolga ima pri zavarovanju dolga podobno vlogo kot hipoteka, s to razliko, da imetnik dolga iz zemljiške knjige ni razviden. Ustanovitev zemljiškega dolga je namreč enostranski pravni posel, v katerem lastnik nepremičnine (lahko pa tudi upnik v soglasju z lastnikom) od sodišča pridobi t. i. zemljiško pismo. Takšno pismo lahko nato kot garancijo, denimo za posojilo, izroči posojilodajalcu, ki lahko, če posojilo ni poplačano, na podlagi pisma terja dolgovani znesek.

Notranji minister Gregor Virant je ob robu novinarske konference DL–ja o predlaganih spremembah stvarnopravnega zakona dejal, da je vlada po njegovem mnenju jasno predstavila svoja pričakovanja do Slovenske odškodninske družbe, ki lahko formalno izpelje postopke za zamenjavo nadzornikov Luke Koper.

Kadar pride do "takih očitnih anomalij in potez nadzornikov", ki so v nasprotju z interesi javnosti, mora vlada po njegovem mnenju ukrepati, saj je to njena dolžnost. Ni pa želel ugibati, ali bosta zamenjava nadzornikov in posledična morebitna zamenjava predsednika uprave Luke Koper tudi izvedeni.
Nadzorniki Luke Koper so namreč v ponedeljek s petimi glasovi od devetih kljub številnim močnim nasprotovanjem javnosti in politike za novega predsednika uprave imenovali nekdanjega poslanca PS-ja in državnega sekretarja Gašparja Gašparja Mišiča. Ta bo mandat predvidoma prevzel prihodnji teden.
Rast zemljiškega dolga premosorazmerna s številom padlih tajkunov
Sicer pa je DL na novinarski konferenci, kot že rečeno, predstavil predlog spremembe stvarnopravnega zakonika. Po predlogu DL-ja bi namreč ukinili zemljiški dolg, s katerim se po mnenju Viranta številni izmikajo izvršbam. DL je omenjeni predlog spremembe zakona v obravnavo poslal po skrajšanjem postopku.
"Uporaba tega instituta narašča premo sorazmerno s številom padlih tajkunov," je dejal. Med posamezniki, ki se po njegovem mnenju neupravičeno poslužujejo tega instituta, je naštel Igorja Bavčarja, Hildo Tovšak, Zdenka Pavčka, Marka Jakliča in še nekatere druge.

Podatki bank, ki so jih prejeli v DL-ju, namreč kažejo, da je iz celotne vsote zavarovanj, ki jih uporabljajo banke, zemljiško pismo le redko uporabljeno, saj namesto tega raje uporabljajo hipoteke. Instituta naj zato ne bi preveč pogrešali, so prepričani v stranki.

Problematika zlorabe zemljiškega dolga je po besedah podpredsednika DL-ja Riharda Branislja tako obsežna, da bi si zaslužila posebno obravnavo policije in tožilcev. "Mislim, da se to že dogaja," je poudaril. Dodal je, da bi bilo treba zakon, ki ne doseže svojega namena, takoj spremeniti ali odpraviti.

Institut zemljiškega dolga ima pri zavarovanju dolga podobno vlogo kot hipoteka, s to razliko, da imetnik dolga iz zemljiške knjige ni razviden. Ustanovitev zemljiškega dolga je namreč enostranski pravni posel, v katerem lastnik nepremičnine (lahko pa tudi upnik v soglasju z lastnikom) od sodišča pridobi t. i. zemljiško pismo. Takšno pismo lahko nato kot garancijo, denimo za posojilo, izroči posojilodajalcu, ki lahko, če posojilo ni poplačano, na podlagi pisma terja dolgovani znesek.