Tako se vladna in sindikalna stran pogajata v skupini za šolstvo, skupini, ki se pogaja o plačah javnih uslužbencev, in v skupini, ki se pogaja o socialnih pravicah. Vsa ta pogajanja se bodo nadaljevala tudi po sredni stavki in obisku vlade na Ptuju (kjer dovoljenja za shod niso dobili) in v prihodnjih dneh.

Protesti v vseh večjih mestih, 11.55 pred vlado
Javni uslužbenci bodo torej jutri z mirnim protestom izrazili svoje nasprotovanje vladnim varčevalnim ukrepom. Popolnoma ali delno naj bi delo prekinilo od 80.000 do 100.000 ljudi, je za TV Dnevnik poročala Lidija Pak.

Protesti so napovedani v vseh večjih mestih po Sloveniji. Pričakovati je, da se bo pet minut pred poldnevom največ protestnikov zbralo pred vladno palačo v Ljubljani. Stavka pa se bo začela ob petih, šestih zjutraj. V šolah, osnovnih in srednjih, na fakultetah in v vrtcih ne bodo odprli vrat.

Kljub temu bodo v nekaterih šolah in vrtcih poskrbeli za varstvo otrok. V zdravstvu in socialnem skrbstvu bodo delali kot med dežurstvom. Nujna medicinska pomoč bo zagotovljena. Zdravniki ne stavkajo. Tudi medicinske sestre na otroških oddelkih ne.

Policisti in cariniki bodo delo opravljali temeljiteje, gasilci bodo delali kot med dežurstvom. Stavkali bodo tudi v zaporih, na nekaterih upravnih enotah in v državni upravi. Veterinarji bodo stavkali na delovnih mestih. Stavkali pa bodo tudi zaposleni v kulturni dejavnosti. Knjižnice bodo večinoma zaprte.

Enako velja za muzeje po Sloveniji. Stavkali bodo v lutkovnih gledališčih, pa mariborskem gledališču, ne pa tudi v ljubljanski Drami, kjer bodo predstave po programu. Zaradi napačno parkiranega avtomobila naj vas jutri ne bi skrbelo pretirano, stavkajoči redarji naj ne bi pisali kazni.

"Gre za simbolno manifestacijo"
Sindikalist Branimir Štrukelj je za Radio Slovenija pojasnil, da ne more oceniti, koliko javnih uslužbencev bo na ulicah. Zagotovo pa nekaj tisoč, pravi. "Tu gre za neko povsem simbolno manifestacijo. Kot veste, nismo imeli dovolj časa, da bi prijavili ozvočenje, tako da bo to zgolj glasno izražanje nezadovoljstva," je dejal.

Obravnave na sodiščih ne bodo odpadle, prav tako ne bodo stavkali vojaki in tudi ne zaposleni na RTV Slovenija. Vse oddaje, za katere avtorji še imajo veljavne pogodbe, bodo jutri tako nemoteno na sporedu RTV Sloveniija.

"Stavkovne zahteve so široke"
Vsebinskih rešitev dan pred stavko pogajalci niso našli, vendar tega nihče tudi ni pričakoval, je sicer po pogajanjih povedal vodja vladne pogajalske skupine minister za delo Andrej Vizjak.

"Gre za izredno široke stavkovne zahteve, ki jih je poslalo preko 20 sindikatov. Nekatere stavkovne zahteve nimajo nobene zveze z dozdajšnjimi ukrepi vlade, ampak z oceno, da nekaj v zgodovini ni bilo narejenega, kar oni mislijo, da bi bilo dobro, da je narejeno," je pojasnil minister.

Štrukelj pa je na vprašanje, ali je kljub vsemu mogoče pričakovati preklic stavke, odgovoril: "Verjetnost je zelo majhna, tako da stavka zelo verjetno bo."

"Običajno je, da se med stavko skuša najti rešitev"
Vladna stran se želi pogajati tudi jutri, ko bo potekala stavka javnih uslužbencev. "Običajno je, da se v času stavke strani približujejo rešitvi, poskušajo najti rešitve in podlage za konec stavke," je dejal Vizjak.

Ker sindikalisti ne želijo očitkov vlade na račun tega, da se niso pripravljeni pogajati, bodo jutri najprej stavkali, potem pa se pogajali z vlado. "Tako, da bomo jutri hkrati vodili stavko in se pogajali," je pojasnil Štrukelj.

Ocenil je še, da je v javnosti prevladal občutek, da gre javnim uslužbencem le za plače, zato je poudaril, da gre tudi za nasprotovanje znižanju socialnega standarda ter zmanjševanju kakovosti javnega šolstva: "V primeru, ko ne gre drugače, smo se mi prej pripravljeni odreči svojim plačam kot popustiti pri standardih in normativih."

Univerze bolj skrbi rez v študijsko dejavnost
Jutri pa tudi večina zaposlenih na javnih univerzah ne bo stavkala. Tako bo običajen študijski dan na Univerzi na Primorskem in na večini članic Univerze v Ljubljani. Na mariborski univerzi pa se stavki ne bodo pridružili samo zaposleni na treh fakultetah, na preostalih stavka bo.

Rektorje javnih univerz bolj kot samo znižanje plač skrbi predviden rez sredstev za študijsko dejavnost. Že lani so namreč univerze od takratne vlade neuspešno terjale dodatnih 20 milijonov evrov za izvedbo celotne bolonjske reforme.

Zdaj aktualna vlada pa predlaga krčenje sredstev za visoko šolstvo za 31 milijonov evrov glede na lansko realizacijo. Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik opozarja, da visokošolski sistem 50 milijonov primanjkljaja preprosto ne prenese. In ne želi ugibati, kaj bi morebitni rez pomenil za izvedbo študija.

"Najprej računam, da bo prevladal razum. Na vsak način pa pričakujem jasne odgovore od ministra za šolstvo, pa tudi od vlade, na vprašanje, ki ga je zastavila rektorska konferenca: Zakaj se ruši šolski sistem," je dejal Pejovnik.

"Hujšati na možganih ni rešitev"
Rektor univerze v Mariboru Danijel Rebolj pa je prepričan: "Hujšati na možganih ni rešitev. Omejevati tam, kjer pričakujemo potencial za neki ponoven vzpon Slovenije, pomeni, da smo svoje razvojne možnosti in sposobnosti zmanjšali, in si ne predstavljam, kako bi Slovenija ponovno začela rasti, če zdaj jemljeno za razvoj."

Dodatno znižanje sredstev bo velik udarec za mlado Univerzo na Primorskem, pojasnjuje njen rektor Dragan Marušič.

Pejovnik je tako prepričan: "Sistem v celoti je najmanj moten, če pristanemo na znižanje plač." Marušič pa je opozoril, da nižanje plač na univerzi ne sme biti linearno, saj so že zdaj mladi asistenti finančno podcenjeni.