Na spletni strani ministrstva za izobraževanje je bilo konec decembra zapisano, da število vpisnih mest v družboslovju
Na spletni strani ministrstva za izobraževanje je bilo konec decembra zapisano, da število vpisnih mest v družboslovju "ne odraža dejanskega stanja oziroma potreb na trgu dela". Foto: BoBo
Stanislav Pejovnik
Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik skupaj s svojim mariborskim kolegom Danijelom Reboljem Turka sprašujeta tudi, čemu točno bo namenjenih dodatnih 16 milijonov evrov, ki jih je DZ decembra namenil visokemu šolstvu. Foto: MMC RTV SLO

Tako se je na blogu odzval na pismo rektorjev ljubljanske in mariborske univerze, Stanislava Pejovnika in Danijela Rebolja, v katerem sta podpisana Turka že drugič spraševala o tem, čemu bo namenjenih dodatnih 16 milijonov evrov, ki jih je DZ zaradi protestov študentov in zaposlenih v visokem šolstvu namenil visokemu šolstvu na začetku decembra. V pismu pa sta se rektorja dotaknila tudi poziva ministrstva, naj se pretehta število vpisnih mest v družboslovju.

Turk je v blogu tako zatrdil, da ne gre za "nikakršne resne omejitve, zgolj signal mladim", kje bo po mnenju vlade v prihodnje delo in kje ga ne bo. Po ministrovih besedah ne moremo govoriti o resnih omejitvah, saj je tudi po vladnem predlogu vpisnih mest več, kot je 19 let stare mladine. "Vsak, 100 odstotkov generacije, se lahko kam vpiše. A je to kakšna omejitev," se je vprašal Turk.

Vpisnih mest je po Turkovih besedah za vsako fakulteto posebej več, kot se jih tipično vpisuje v drugi letnik. Torej je mest za take, ki bodo študirali, dovolj, je poudaril. Slovenija je po njegovem mnenju med prvimi, ko gre za to, kakšen delež generacije vpisuje, in med zadnjimi v statistiki, koliko jih diplomira.

"Celo signal jim je preveč"
"Skratka, tudi po vladnem predlogu ne gre za nikakršne resne omejitve, gre zgolj za signal mladim, za sporočilo, kje se vladi zdi, da v prihodnje bo delo in kje ga ne bo. Ampak celo to jim je preveč," je zapisal Turk.

Poziv ministrstva, naj se glede na leto 2012/13 za 20 odstotkov zmanjša število vpisnih mest na študijskih programih humanistike in umetnosti, družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, na drugih področjih pa naj se ohrani število na ravni leta 2012/13, sta rektorja označila za željo po usmerjenem izobraževanju. "Uvajanje usmerjenega izobraževanja in skupnih programskih jeder je bila prva točka, na kateri smo se Slovenci enotno uprli diktatom iz Beograda in dejansko začeli aktivnosti za samostojno državo. Upamo, da tega niste pozabili," piše v pismu, ki sta ga rektorja naslovila na ministra Turka.

Pejovnik in Rebolj v pismu navajata prof. dr. Janeza Kreka: "Zopet ste se postavili nad ljudi in zastopate zgrešene ideje družbenega inženiringa, ki je podobna tisti iz nekaterih obdobij prejšnje države, ko je oblast želela preoblikovati družbeno tkivo in je verjela, da oblast bolje od konkretnega posameznika – ali skupin posameznikov in posameznih družbenih podsistemov - ve, kaj je dobro zanj samega in za državo."

Turk je na to v blogu odgovoril: "Pritožujejo se, 'da oblast bolje od konkretnega posameznika - ali skupin posameznikov in posameznih družbenih podsistemov - ve, kaj je dobro zanj samega in za državo.' Ampak v isti sapi pa državi svetujejo, da odvzame vse koncesije in prikrajša 'konkretne posameznike' za možnost izbire med eno in drugo fakulteto. Dvolično."

Turk medijem očita pristranskost
Turk je pojasnil, da so na ministrstvu naredili analizo zaposljivosti in preverili stanje na trgu dela, in dodal, da ničesar ne vemo o tem, na kakšnih študijah temeljijo omejitve vpisa, ki jih predlagajo univerze. Turk je še zapisal, da se letos nadaljuje gibanje vpisnih mest v podobnem trendu kot lani, le padanje mest na tehniki, naravoslovju, medicini, računalništvu želijo ustaviti. "Lani ni bilo o tem v tisku niti vestičke. Je bila pač neka druga vlada in drug minister. Letos gre pa 'Turk z mesarico nad humanistiko'," je zapisal minister in poudaril, da vpis politizirajo, ampak tega ne počne vlada.

Rektorja ministru Turku očitata tudi favoriziranje zasebnega visokega šolstva. "V kolikor torej menite, da je število študentov na omenjenih področjih previsoko, bi pričakovali, da za ta področja najprej omejite koncesije privatnim fakultetam," sta zapisala v pismu.