V petek so po dopoldanskem deževju in popoldanskem sneženju ceste marsikje po državi postale kaotične. Foto: BoBo
V petek so po dopoldanskem deževju in popoldanskem sneženju ceste marsikje po državi postale kaotične. Foto: BoBo
false
Kot je povedal vodja vzdrževanja pri podjetju VOC Celje Bogdan Kočevar, je bilo ravnanje njihovih služb, ki skrbijo za državne ceste na Koroškem in Celjskem, "pravočasno", bilo pa bi verjetno ustrezneje, če bi že v dežju še pred sneženjem posip delali z mešanico soli in peska. Foto: BoBo
Zasnežena primorska avtocesta
Dars je v petek in soboto za celoten avtocestni sistem porabil 2851 ton soli, vključenih je bilo 109 vozil in 176 delavcev. Foto: Dars

V petek so po dopoldanskem deževju in popoldanskem sneženju na cestah od avtoceste proti Koroški nastali zastoji zaradi zdrsov več tovornjakov, tudi dveh avtobusov, tovornjaki so obtičali na nekaterih klancih, med drugim na Mislinjskem klancu. Vse skupaj je za več ur zaprlo promet proti Koroški in povzročilo razburjenje med vozniki.

Kot je zatrdil vodja vzdrževanja pri podjetju VOC Celje Bogdan Kočevar, je bilo ravnanje njihovih služb, ki skrbijo za državne ceste na Koroškem in Celjskem, "pravočasno", bilo pa bi verjetno ustrezneje, če bi že v dežju še pred sneženjem posip delali z mešanico soli in peska.

Dež je namreč spiral sol z vozišča, pesek pa bi verjetno preprečil tiste zgodnje zdrse, takoj ko je pričelo snežiti, pravi Kočevar. Ob tem je pojasnil, da je sam predlagal uporabo peska, a je nadzorna služba direkcije za ceste to zavrnila. Na splošno namreč tudi pesek na cestiščih povzroča nekatere težave, kot so poškodbe avtomobilov, zamašitve jaškov in podobno.

"Do zdrsov, ki so povzročili zastoje in tudi onemogočili nadaljnji dostop našim ekipam, je namreč prišlo, ko na cesti ni bilo niti dveh centimetrov snega. Podhlajena podlaga pa je povzročila, da se je pozneje povožen sneg spremenil v ledene plošče, ki se jih kljub naporom v soboto in nedeljo ni dalo odstraniti," je navedel Kočevar.

Zatrdil je, da novi pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest z v petek nastalimi razmerami nima nobene zveze, kot prednost novega pravilnika pa je izpostavil več možnosti za zaščitne posipe, denimo v primeru rosenja.

Policija za dodatne plužno-posipne enote na klancih
Policijska uprava Celje, na območju katere je bilo v petek zaradi snežnih razmer veliko težav na cestah, pojasnjuje, da je šlo za specifično vremensko situacijo.

Klanci so v takšnih razmerah, kot so bile v petek, ko je šlo še za tedensko konico, najbolj kritični. Sploh ob dejstvu, da ni dovolj primernih prostorov za samoizločanje tovornih vozil, izločanje na vozišče glavnih in ostalih cest pa je v takšnih razmerah izredno nevarno, so opozorili.

A ob tem menijo , da bi bile težave manjše, če bi podjetje VOC Celje zagotovilo namensko enoto za posipanje in pluženje Mislinjskega klanca in Hude luknje - to je imelo posebno enoto v pripravljenosti, a koncendent tega ni odobril.

Težave zaradi tovornjakov
Največ težav na koroških cestah v zimskih razmerah povzroča tovorni promet, še ugotavljajo na VOC Celje, pri čemer je Kočevar spomnil, da je na Koroškem s tem povezan problem tudi velika tovorna obremenitev cest, saj tovorni promet po železnicah ne poteka več.

Direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Robert Sever pa je glede petkovih razmer na cestah ocenil, da smo podobnim razmeram priča skoraj vsako leto, ko zapade večja količina snega. "Vsekakor je krivda tudi na strani prevoznikov, ki imajo neprimerno opremljena tovorna vozila, česar na našem združenju ne odobravamo in se strinjamo s predvidenimi globami za neustrezno opremljena oz. tehnično neizpravna vozila," pravi Sever.

Dodal je, da zakonodaja predpisuje tudi globe za prevoznike, ki ne upoštevajo znakov za izločanje, in da v Sloveniji že nekaj časa nimamo več obveznega samoizločanja tovornih vozil, do katerega so bili na združenju sicer kritični. Voznik namreč po njegovem mnenju težko sam oceni, kakšne razmere ga čakajo na posameznem odseku avtoceste.

Dars okrivil splet okoliščin
Tudi na Darsu poudarjajo, da pravilnik o rednem vzdrževanju cest, ki je začel veljati lani in o katerem smo že poročali, ne spreminja izvajanja zimske službe na slovenskih avtocestah, saj obseg izvajanja ostaja najmanj na taki ravni kot v preteklih zimskih sezonah.

Glede petkovega dogajanja na primorski avtocesti, ki se je začelo z gorečim tovornim vozilom na odseku Vrhnika-Logatec v smeri proti Kopru, pa na Darsu pojasnjujejo, da se zaradi spleta okoliščin, ki so ga krojile goreče vozilo, izredna gostota prometa in južne snežne padavine, ter ob dejstvu, da je bilo delavcem Darsa skoraj povsem onemogočeno izvajanje zimske službe na tem odseku avtoceste, zastojem v prometu ni bilo mogoče izogniti.

Tudi na Darsu poudarjajo, da so deževne padavine povsem sprale vozišče, kar je še poslabšalo vozne razmere na cesti. Sneg se je zaradi ohlajene podlage takoj oprijel vozišča.

Dars je v petek in soboto za celoten avtocestni sistem porabil 2851 ton soli, vključenih je bilo 109 vozil in 176 delavcev. Začetek posipanja se je začel različno, odvisno od vremenskih razmer in stanja vozišč, najprej, ob 4.30 v petek zjutraj, se je začel na primorski avtocesti.

V snegu prehitri
Izvajanje pravilnika spremljajo tudi v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), kjer bodo, če bodo ugotovili, da je pretočnost cest slabša ali da vpliva na poslabševanje "že tako skrb vzbujajočega stanja prometne varnosti", na to opozorili. Na AMZS-ju so ob sneženju in zaradi mraza minuli teden na številko 1987 prejeli nekoliko več klicev za pomoč oziroma intervencije, kot je sicer povprečje v tem letnem času.

S kranjske policijske uprave pa so sporočili, da petkova statistika nesreč in dogodkov v prometu "jasno kaže, da vozniki niso bili pripravljeni na slabše vozne razmere, ki so bile razlog za večino prometnih nesreč". Kot so ugotovili policisti PU Kranj, se jih je največ zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti vožnje, ko so vozniki na spolzki, zasneženi ali poledeneli cesti izgubili nadzor nad vozili.