Trditev, da so zaradi nižjega investicijskega transfera, kot ga predvideva zakon o financiranju občin, bolj prizadete ekonomsko šibkejše občine, je po navedbah ministrstva iztrgana iz konteksta celotnega sistema financiranja občin in se nanaša zgolj na en segment financiranja. Foto: BoBo
Trditev, da so zaradi nižjega investicijskega transfera, kot ga predvideva zakon o financiranju občin, bolj prizadete ekonomsko šibkejše občine, je po navedbah ministrstva iztrgana iz konteksta celotnega sistema financiranja občin in se nanaša zgolj na en segment financiranja. Foto: BoBo
Robert Smrdelj
Za del zakona o izvrševanju proračunov, ki določa višino sredstev za sofinanciranje investicij, Združenje občin Slovenije zahteva ustavno presojo. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik

Zakon o financiranju občin določa, da se občinam iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje naložb v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin. Uveljavitev te določbe je bila od leta 2007 predvidena postopno, a ta odstotek ni bil nikdar uveljavljen, tudi za leti 2016 in 2017 zakon o izvrševanju proračunov ne določa tako visokega sofinanciranja.

Za del zakona o izvrševanju proračunov, ki določa višino sredstev za sofinanciranje naložb, zato Združenje občin Slovenije zahteva ustavno presojo. Predsednik združenja Robert Smrdelj je ob ponedeljkovi predstavitvi zahteve opozoril tudi, da se tako sredstva jemljejo najšibkejšim občinam, v katerih sicer prejmejo največ investicijskega transfera na prebivalca.

Zakon nastal v drugačnih ekonomskih razmerah
Kot so v odzivu na vložitev ustavne presoje zapisali na ministrstvu za finance, je zakon o financiranju občin nastal v bistveno drugačnih ekonomskih razmerah, ne smemo pa njegovega izvajanja iztrgati iz konteksta.

Po njihovih navedbah je treba upoštevati ustavno fiskalno pravilo in omejitve, ki jih moramo izvajati v skladu z mednarodnimi pogodbami glede vzdržnega javnofinančnega upravljanja države. "Če dogovor z občinami ni mogoč, je nujno, da v izvajanje zakona posežemo z začasnimi posebnimi rešitvami, ki omogočajo izvršitev vseh proračunov države v skladu z Ustavo," so navedli.

Trditev, da so zaradi nižjega naložbenega transfera, kot ga predvideva zakon o financiranju občin, bolj prizadete ekonomsko šibkejše občine, je po navedbah ministrstva iztrgana iz konteksta celotnega sistema financiranja občin in se nanaša zgolj na en segment financiranja.

"Za presojo dejanskega položaja občin pa je treba upoštevati vse elemente financiranja občin," so poudarili. Dodali so, da gre za poseben naložbeni transfer, poleg njega pa občine na leto prejmejo še dodatne transfere iz resornih ministrstev za projekte oziroma naložbe iz njihove pristojnosti.

Kot so pojasnili, so bila sredstva za sofinanciranje naložb vsako leto določena v dogovoru z občinami, zakonom za uravnoteženje javnih financ oziroma zakonom o izvrševanju proračunov.

Zaradi omejenih možnosti državnega proračuna so bila po njihovih navedbah tudi za leto 2016 določena nepovratna sredstva v višini dveh odstotkov skupne primerne porabe, kar predstavlja okoli 22 milijonov evrov, poleg tega pa je občinam omogočen najem ugodnih, brezobrestnih posojil v državnem proračunu v višini treh odstotkov skupne primerne porabe, kar predstavlja dodatnih 33 milijonov evrov.

Občine lahko najamejo posojilo z ročnostjo do desetih let brez obresti in brez stroškov zadolževanja. To zanje pomeni ugoden dodaten vir za financiranje občinskih projektov, za državni proračun pa možnost, ki je manj podvržena omejitvam glede omejevanja javnofinančne porabe, so še pojasnili na ministrstvu.