Potrditev računov bo potekala »v živo« prek vzpostavljene elektronske povezave med zavezancem in Fursovim informacijskim sistemom. Foto: MMC RTV SLO
Potrditev računov bo potekala »v živo« prek vzpostavljene elektronske povezave med zavezancem in Fursovim informacijskim sistemom. Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo za finance
Po ocenah ministrstva bo v proračun kapnilo dodatnih od 50 do 100 milijonov evrov letno. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Ministrstvo za finance je tako pospešilo uvajanje davčnih blagajn, saj je bil sprva predviden datum 1. januar 2016, a se je v primeru hitrejše izvedbe naročil dopuščala tudi možnost uvedbe z oktobrom. Zakonski osnutek gre najprej v javno obravnavo, ki bo trajala do 20. marca.

Predvidena sta obvezna izdaja računov pri gotovinskem poslovanju z uporabo davčnih blagajn in postopek potrditve računa v realnem času s strani davčnega organa, v tem primeru Finančne uprave RS (Furs). Potrditev računov bo potekala "v živo" prek vzpostavljene elektronske povezave med zavezancem in Fursovim informacijskim sistemom.

Dve vrsti davčnih blagajn
Na izbiro so imeli dva sistema davčnih blagajn. Pri prvem hranijo podatke o izdanih računih davčni zavezanci sami, Furs pa bi do podatkov dostopal z inšpektorji na terenu. Pri drugem sistemu gre za neposredno elektronsko povezavo davčnih blagajn pri zavezancih in računalniškega sistema Fursa.

Na finančnem ministrstvu so se v zakonskem predlogu odločili za drugi sistem, katerega različico uporabljajo tudi na Hrvaškem.

Računi bodo poslej vsebovali enkratno identifikacijsko oznako, ki jo bo določil Fursov informacijski sistem, to pa naj bi omogočilo bistveno boljši nadzor nad prirejanjem podatkov in izogibanju plačila davščin.

Zakon zahteva: vzemi račun!
Zakonski predlog nalaga kupcem oziroma uporabnikom storitev, da vzamejo in zadržijo račun ter ga na zahtevo inšpektorja Fursa tudi predložijo. Kupci bodo lahko za račune, ki jih prejmejo, pri davčnem organu preverili, ali so ustrezno evidentirani, in tako ugotovili, ali ponudnik storitev goljufa državo.

Napad na sivo ekonomijo
Na ministrstvu so prepričani, da bodo predlagane davčne blagajne zmanjšale sivo ekonomijo, preprečile davčne utaje in goljufije na področju DDV-ja, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in drugih dajatev.

Davčne blagajne bodo zaščitile potrošnika, zagotovile učinkovitejše pobiranje davkov in pravičnejšo porazdelitev davčnih bremen med zavezanci. Vzpostavili se bodo tudi enakopravnejši pogoji poslovanja ter preprečila se bo nelojalna konkurenca.

100 milijonov novih prihodkov
Učinkovitejše pobiranje davkov, ki ga bodo prinesle davčne blagajne, bo po ocenah ministrstva v proračun navrglo dodatnih od 50 do 100 milijonov evrov letno. Pričakujejo podoben učinek kot so ga imele sredi leta 2013 uvedene t. i. virtualne davčne blagajne, ki so lani v proračun prinesle dodatnih 100 milijonov evrov.