Slovenija

Poudarki

  • Ukinitve državnega sveta tokrat niso obravnavali
  • "Socialna država in fiskalno pravilo lahko živita skupaj"
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 20 glasov Ocenite to novico!
Ustava
Sprememba temeljnega družbenega besedila je za zdaj vprašljiva. Foto: MMC RTV SLO
       Švedska tako pravilo uporablja že več kot deset let in je pred krizo ustvarila za 12 odstotkov BDP-ja proračunske rezerve. /.../ To je finančno breme, ki bi ga morali plačevati prihodnji rodovi. To je odgovornost, ki jo naša generacija izkazuje do svojih otrok.       
 Ekonomist Igor Masten
Ude
Ni analiz, ki bi pokazale vpliv pravila na gospodarsko rast, opozarja pravnik Lojze Ude. Opozoril je tudi, da v strokovnem svetu "ni nobenega ustavnega pravnika". Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
       S spremembi 148. člena dajete pravno podlago za to, da če ne bodo zadovoljni z odločitvami te vlade, socialni partnerji ne bodo mogli zakonov dati na referendum. /.../ Ne razumem, zakaj je ta DZ v stalnem strahu pred tem, da bi ljudem dali možnost kdaj pa kdaj odločati na referendumu.       
 Roman Jakič, poslanec Pozitivne Slovenije
Borut Pahor
Po Pahorjevem mnenju se v fiskalnem svetu skriva podobno neskladje moči kot pri socialnih partnerjih - velika moč z nizko odgovornostjo. Foto: BoBo
       Nesposobni imajo to sposobnost, da onesposobijo sposobne.       
 Poslanec PS-ja Gašpar Gašpar Mišič se je vprašal, kdo je odgovoren, če imamo strokoven fiskalni svet, hkrati pa nesposobno vlado
Igor Masten
Ude je takoj po Mastenovem nagovoru očital, da so v strokovni komisiji samo ekonomisti, ki propagirajo neoliberalizem in da od tod izhaja podpora strokovnega sveta. Foto: MMC RTV SLO
       Deli, ki se nanašajo na gospodarsko rast, so bolj ali manj v domeni tistih držav, ki nimajo težav z javnimi financami. To so tiste države, ki se zdaj lahko zadolžujejo za gospodarsko rast. So le tiste, ki z zadolževanjem ne poravnavajo presežka svojih stroškov. Mi med te države ne spadamo.       
 Borut Pahor, predsednik SD-ja
       Če bo Slovenija doživela javnofinančni zlom, bodo najprej in najbolj 'nasrkali' ljudje, ki imajo malo, ki imajo malo moči in malo privilegijev. Premožni bodo že našli pot iz situacije, revni pa ne. Kdo bo za to poskrbel? Normativna ureditev Slovenije kot socialne države. Ne bo denarja za to.       
 Pahor v odgovoru Jakiču, ki mu je očital, da se je poleg nemško-francoskemu vlaku zdaj pridružil še vladnemu

Dodaj v

Zelena luč zlatemu fiskalnemu pravilu, rdeča luč fiskalnemu svetu

Fiskalni svet odstranili iz predloga
9. maj 2012 ob 19:05,
zadnji poseg: 9. maj 2012 ob 21:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ustavna komisija je podprla ustavni zakon, ki vsebuje zlato fiskalno pravilo. Predlog je tako dobil zeleno luč za obravnavo na plenarni seji DZ-ja. Po tem ni nobene potrebe, menijo v PS-ju.

Za ustavni zakon o zlatem fiskalnem pravilu je glasovalo 13 navzočih članov ustavne komisije DZ-ja. Proti jih je bilo šest, vsi iz vrst Pozitivne Slovenije. Za podporo je bila potrebna dvotretjinska večina. Komisija je z dvotretjinsko večino podprla tudi Pahorjev predlog, da se iz ustavnih sprememb umakne institucijo fiskalnega sveta.

Zakon je tako dobil zeleno luč za obravnavo na redni seji državnega zbora, kjer pa je podpora še negotova. Tudi povsem enotna koalicija za spremembo ustave potrebuje še oba glasova poslancev narodnih manjšin in soglasno podporo poslanske skupine SD-ja. Predsednik SD-ja Borut Pahor, kot nekdanji premier tudi pobudnik vnosa fiskalnega pravila v ustavo, je napovedal, da bo poslance poskušal poenotiti. Ob glasovanju za začetek ustavnega postopka so bili namreč nekateri proti.

Poslanci Pozitivne Slovenije so protestirali proti vodenju seje in DZ-ja Gregorja Viranta, ki je po njihovem mnenju DZ spremenil v operativno vejo vlade. Zaradi preobremenjenosti poslancev je Virant na njihov predlog odpovedal obravnavo ukinitve državnega sveta, da so se lahko povsem posvetili vnosu fiskalnega pravila v ustavo.

V DZ-ju so za mnenje o zlatem fiskalnem pravilu zaprosili tudi strokovno skupino, ki se je (razen pravnika Lojzeta Udeta) soglasno opredelila za vnos, manj soglasni pa so bili glede nove institucije, t. i. fiskalnega sveta, ki bi bedel nad izvajanjem pravila. Strokovna skupina je pripravila tudi svoj predlog, kako vnos izvesti.

Ne le državni, tudi občinski proračuni
Predlog strokovne skupine predvideva, da so vsi proračuni države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. S "proračuni države" so mišljene tudi področne blagajne, kot sta pokojninska in zdravstvena, občinski proračuni ter proračuni neposrednih uporabnikov državnega proračuna. Ob morebitnih izjemnih okoliščinah pa omogoča fleksibilnost, je pojasnil ekonomist Igor Masten. Pravilo postavlja zgornjo mejo, ki se v dobrih časih zniža (in spodbuja državo k ustvarjanju presežka), v slabih časih oz. izjemnih okoliščinah pa se zviša in omogoči, da država z ustvarjenimi proračunskimi prihranki lahko investira ter znova zažene gospodarsko aktivnost.

Izjemne okoliščine so opredeljene kot tiste, ki so nedvoumne zunaj možnosti države, da bi nanje lahko vplivala - denimo naravne nesreče ali resen gospodarski upad, ki vpliva na državo kot celoto.

"Švedska ustvarila 12 % BDP-ja rezerve"
Po Mastenovih besedah je lep primer praktične uporabe fiskalnega pravila v ustavi Švedska. Ta ga uporablja že 10 let in tudi že uživa pozitivne posledice. Poudaril je, da pravilo ne določa, ali naj bo država velika ali vitka, in lahko pravilo in socialna država - če se politika tako odloči - živita skupaj. Spet Švedska ima celo večji delež državnih izdatkov kot Slovenija kljub fiskalnemu pravilu, je poudaril Masten.

Neodvisna fiskalni svet in centralna banka

Strokovna skupina je v predlog vključila tudi fiskalni svet kot neodvisno, strokovno ustavno institucijo. Masten to vidi kot korak naprej v sistemski odgovornosti države, ki ni prvi v zgodovini. Nekoč so namreč države, ki niso imele centralnih bank kot neodvisnih institucij, tiskanje denarja izkoriščale za lastne namene kot neposreden vir proračuna. To je bilo nekoč čisto normalno, se pa je spremenilo, saj so države uvidele, da je neodvisna centralna banka edini pravi branik pred neodgovornim vladnim tiskanjem denarja, ki vodi v inflacijo in hiperinflacijo z vsemi negativnimi posledicami. Masten vidi novo obliko fiskalnega sveta kot podoben korak naprej.

Kljub temu so člani ustavne komisije fiskalni svet na Pahorjev predlog umaknili iz predlagane spremembe ustave.

Fiskalni svet bi po načelu 'ex ante' ocenjeval, ali je državni proračun (ki ga predlaga vlada in sprejme državni zbor) v skladu s fiskalnim pravilom. Zato bo moral svet biti visoko strokoven, odgovoren DZ-ju in mnenje povsem utemeljiti. Mnenje fiskalnega sveta o proračunu bi obravnaval državni zbor.

Po njegovem mnenju mednarodna pogodba, ki jo je Slovenija ratificirala, tudi nalaga, da mora biti pravilo zapisano v visokem pravnem aktu znotraj prava države, to pa ne more biti drugo kot ustava.

Ude: Ni nobene nuje to uvrščati v ustavo
Ude po drugi strani meni, da nas mednarodno pravo že samo po sebi zavezuje in zato vnos v ustavo sploh ni potreben, temveč se lahko le operacionalizira z zakonom. "Ni nobene nuje to uvrščati v ustavo," je dejal."Če pa kdo trdi, da je to potrebno zaradi gospodov iz Bruslja ali mednarodnih finančnih institucij, jim je treba pojasniti, da imamo tako ustavo in da zadostuje samo ratifikacija. Ne trdim, da varčevanje ni potrebno. Vendar sem odločno proti, da bi se to pravilo vneslo v ustavo," je izjavil. Moti ga tudi manjkajoča analiza učinkov fiskalnega pravila na gospodarsko rast.

Zatrdil je še, da so v strokovni komisiji bolj ali manj samo ekonomisti, ki zastopajo eno stran in propagirajo neoliberalizem, poleg tega pa ni niti enega ustavnega pravnika.

Jakič: Po Evropi so prakse različne
Mnenju Lojzeta Udeja se je pridružil poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič. Poudaril je, da fiskalnega pakta denimo Velika Britanija ali Češka sploh nista podpisali. Tiste države, ki pa so pristopile k paktu, pa so ga operacionalizirale na različne načine - ene z vnosom v ustavo, druge z zakoni - torej vnos v ustavo ni obveza, je dejal. Še več, kot Jakič interpretira obstoječi zakon o javnih financah, fiskalno pravilo v slovenski zakonodaji že obstaja. Podobne določbe so v ciljih in načelih omenjenega zakona, je pojasnil.

"Pregledati bi morali podatke zadnjih desetih let in pregledati, kako bi ravnali, če bi to pravilo veljalo že v preteklosti. Teh simulacij pa ni in to delamo zgolj zaradi nečesa," je dejal Jakič. "Zaradi tega, kar si kolega Pahor upa povedati na glas, vi pa ne, ker vam je nerodno," je dejal in dodal, da je edini cilj ustavna blokada referendumskega odločanja.

Pahor: Preveč moči, premalo odgovornosti
Pahor je predlagal dopolnilo, s katerim bi iz spremembe ustave črtali fiskalni svet, s podporo dopolnilu pa ne pogojuje lastne podpore pravilu. Fiskalni svet pa v ustavo po njegovem mnenju ne sodi, ker bo imel preveliko moč pri prenizki odgovornosti. Z odločanjem o samem državnem proračunu še pred njegovim sprejetjem bo imel moč soustvarjati politiko in ukrepe vlade. Bo za to tudi odgovoren, se je vprašal. "Čigava bo odgovornost za morebitno kršitev javnih financ? Odgovornost sveta ali vlade?"

Vprašanje je ponazoril s primerom: "Zakaj imajo danes socialni partnerji preveč moči in premalo odgovornosti? Vsak predlog vlade, tudi če je to zakon fiskalne narave ali če je sprejet za absolutno večino. Kdo je kriv, če so zakoni, ki bi pripomogli k rešitvi, zavrnjeni? Na koncu se vse vrne na vlado, čeprav je imela drugačen predlog."

"Neravnovesje med močjo in odgovornostjo vodi k sistemski blokadi reformne sposobnosti te države," je zatrdil.

Zadolžujejo se lahko tisti, ki so se že konsolidirali
"K podpori me vodi neka zelo osebna izkušnja kot člana Evropskega sveta," je pojasnil svoj pogled. V javnosti je precej razširjen pogled, ki ni točen: da fiskalno pravilo temelji na liberalnem konceptu varčevanja. Evropski svet je namreč sprejel štiri pakte, pa niti eden ni bil omejen zgolj na varčevanje, je poudaril. Imajo tudi dele, ki se nanašajo na gospodarsko rast, vendar so ti bolj ali manj v domeni tistih držav, ki nimajo težav z javnimi financami - to so tiste države, ki se za rast lahko zdaj zadolžujejo, je dejal.

Jerovšek: Ni alternative, samo ustava

Ustavni pravnik Tone Jerovšek je izpostavil mednarodno zavezo, da mora biti dolžnost izvajanja pravila zavezujoča, trajna in v notranjem pravu pogodbenic. Hkrati mora biti v "visokem pravnem aktu", to pa je pri nas samo ustava ali pa ustavni zakon (ki se, tako kot ustava, sprejema z dvotretjinsko večino vseh poslancev). Zato v primeru Slovenije ni alternative kot sprememba 148. člena ustave, je dejal. Koristno se mu tudi zdi, da bodo poleg državnega proračuna morale biti uravnotežene tudi druge blagajne, denimo občinske.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Bake
# 09.05.2012 ob 21:26
Ude po drugi strani meni, da nas mednarodno pravo že samo po sebi zavezuje in zato vnos v ustavo sploh ni potreben, temveč se lahko le operacionalizira z zakonom.

G. Ude, po vašem torej že nekaj časa kršimo mednarodno pravo ali kako? Za tega gospoda tudi vemo kam paše.
mbvana
# 10.05.2012 ob 09:02
Zlato pravilo samo po sebi ni potrebno, to drži in na tej točki se strinjam z g. Udetom in somišljeniki. Vendar ker taisti gospod s somišljeniki nima pametnega odgovora (kaj šele rešitve) na vprašanje, zakaj Slovenija in njena politika v 20 letih ni bila sposobna ustvariti omembe vrednega presežka, njegovega mnenja ne morem jemati kot neke reference.

Podpiram uvedbo zlatega fiskalnega pravila, ker menim, da naši politiki potrebujejo konkretno omejitev. Že tako ne znajo držati danih obljub, tako da edino omejitve s konkretnimi posledicami pridejo v poštev.
keks123
# 09.05.2012 ob 22:05
In gdo je sposoben sestavit vlado PS????????mogoč kakem drugem SVETU.
miroslav
# 09.05.2012 ob 21:34
@bake

ne bo držalo-namreč naša država sploh še ni v prekršku-in omejitev je višja od današnjega stanja. težava pri nas je porast v zadnjem času-ne pa absolutne številke kot take.
viljam_s
# 10.05.2012 ob 07:46
Ahjej kako težko je nekaterim ljudem, ki tukaj ne razumejo, da so bile debele krave na tem svetu že od leta 45 in sedaj mečejo 4 letno obdobje cel čas naprej ko češ kaj smo zamudili - pred tem pa smo 60 let zamujali pa nič.
Kako je težko nekaterim ljudem razumeti, da vlada ne sme in v normalnih razmerah tudi ne more vplivati na posameznike v gospodarstvu.
Kako je težko nekaterim razumeti, da so privatizacijo Slovenije opravili v 99% ljudje iz kroga Milana Kučana - torej levičarji. Spomnimo se kako je Šrot LAGAL, da je bil pri Janši - nato pariznal in se javno opravičil, da je lagal in povedal resnico, da je šlo vse mimo Janše.
Kako je nekaterim težko razumeti, da je država leta 08 dolg zmanjšala in da se vse to ne bi moglo dogajati, če bi ob uvedbi certifikatov privatizirali prav vse in si država ne bi puščala prostora za kontrolo in s tem tudi skomin po kraji državnega premoženja.
MIRNČAN
# 09.05.2012 ob 22:41
Ja bogi poslanci ste preobremenjeni.
bud00
# 09.05.2012 ob 21:32
Kaj pa Murko na to poreče?
Binder Dandet
# 10.05.2012 ob 09:21
Se bom kar pod tvojega podpisal mbvana.:)
no72
# 10.05.2012 ob 00:32
Ude, pejt spat!
Skippy
# 09.05.2012 ob 22:48
Za odločanje o spoštovanju fiskalnega pravila imamo itak ustavno sodišče. Dobro, da so bili proti fiskalnemu svetu. Fiskalni svet ima tudi Madžarska in ne služi ničemur drugemu kot nagajanju.
Buldog
# 09.05.2012 ob 21:51
@Bake
09.05.2012 ob 21:26

Ne trosi neumnosti.

V Fiskalnem paktu (mednarodna pogodba držav članic EU, razen VB in Češke, ki uvaja obveznost zlatega pravila) jasno piše, kdaj so ga države članice dolžne začeti upoštevati. Šele od tistega roka dalje se lahko govori, da država krši/ne krši pravila. Država krši/ne krši nekega pravila mednarodnega šele, če jo to pravilo obvezuje - bodisi je država ratificirala mednarodno pogodbo, ki vsebuje tako pravilo, bodisi je pravilo del temeljnih načel mednarodnega prava, bodisi je pravilo del običajnega mednarodnega prava. Zlato pravilo je del mednarodne pogodbe - Fiskalnega pakta.

Na splošno (po ustavi) se ratificirane mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, je pa pogosto potrebna njihova operacionalizacija. Zaradi tega ustavnega pravila ne bi bilo treba spreminjati ustave za uvedbo zlatega pravila, dovolj bi bil sprejem zakona, ki bi operacionaliziral mednarodno pogodbo.
Konec despotizmu
# 09.05.2012 ob 20:07
Step 1:

Step 2: Pomiritev.
Step 3: ???
Step 4: Blaginja za vse.

But first you got to get mad!
Jurček
# 10.05.2012 ob 09:25
Če nimaš denarja, si lahko socialno državo vtakneš v rit! Pa boš še vedno lačen ...
ultegra
# 09.05.2012 ob 23:13
Ko berem te komentarje levakov in onih z lešniki v glavi, ki mimogrede ne potrebujejo celotni svetovni javnosti tega razlagat, lahko opustim pitje DONAT-a. Bi pa vas vrle veleume vprašal, ali še veste zakaj je Jugoslavija propadla? Ravno zaradi prezadolženosti in ker pač nekaterim to ni šlo v glavo, da moraš prvo posejat, potem pa lahko žanješ, so se raje stepli. To bi rad povedal vsem pozitivcem Zoranovim in tudi njemu osebno. Tista njegova o sekanju jablan, je toliko bosa, da jo lahko izreče samo nekdo, ki je prodajal solato na tržnici. On z njegovim načinom ima že jabolka preden je jablano posadil, to pomeni njegovo teorijo zadolževanja. Verjetno je hodil v šolo pri Fikretu Abdiču in mu je bil všeč AGROCOMERC, ki je bil prav lep milni mehurček, samo žal počil, ko je bilo potrebno vračat kredite.
Plavix
# 09.05.2012 ob 20:35
20 slovenskih občin z najvišjo NETO plačo v Sloveniji (vir: www.stat.si, 9.5.2012):

Cerklje na Gorenjskem 1173,18
Ljubljana 1143,44
Novo mesto 1051,64
Šoštanj 1026,97
Kranj 1025,53
Trbovlje 1022,42
Nova Gorica 1013,54
Lukovica 998,71
Šentrupert 996,75
Koper/Capodistria 995,19
Divača 995,09
Kanal 986,64
Krško 986,21
Ravne na Koroškem 975,84
Jesenice 973,39
Grad 972,31
Šenčur 971,31
Maribor 967,59
Celje 963,45
Podlehnik 959,12
Plavix
# 09.05.2012 ob 20:32
15 slovenskih upravnih enot z najvišjo NETO plačo v Sloveniji:

Ljubljana 1131,6
Novo mesto 1027,87
Kranj 1024,92
Trbovlje 1022,42
Koper 995,19
Nova Gorica 990,41
Krško 961,64
Celje 958,66
Maribor 957,11
Jesenice 956,58
Velenje 952,7
Ruše 945,12
Ravne na Koroškem 943,8
Domžale 940,29
Izola 939,52
polzaliva
# 11.05.2012 ob 12:26
opozarja pravnik Lojze Ude

Poznal sem nekega Udeta, ki je vsaj zame eden pomembnih in znamenitih Slovencev. Za seboj je pustil precej strokovnega dela. Ta Ude je pa pravnik in predvsem politik. Od nekdaj sedi po cekajih in še kje. Za seboj razen slabega vtisa ne bo pustil ničesar.
basti7
# 10.05.2012 ob 09:49
@Binder Dandet: Heh, spet deliva mnenje. Skoraj ne morem verjet ;)
gregorsu
# 10.05.2012 ob 06:54
Ni analiz, ki bi pokazale vpliv pravila na gospodarsko rast, opozarja pravnik Lojze Ude.

še en politični pravni strokovnjak, ki ne vidi težave v mešani solati ampak v ekonomiji, ki jo komentira kot laik in ne verjame ekonomistom....

Le zakaj sploh o tem razpravljamo...

ko zorane, kaže NE je NE i svi ga moramo slušati bez prigovora!
gregorsu
# 10.05.2012 ob 06:48
pa kaj si ustavna komisija sploh misli da je,....

jankovič je rekel solata! pardon, mešana solata!! in zdaj ustavna komisija meša to solato....

le kako da ne verjamejo balkanskemu šerifu z lublane, ko porodaja zeljanovo??
StojanDominko
# 10.05.2012 ob 01:19
V Sloveniji postaja sužnjelastniški despotizem, moralna vrednota vladajoče kaste. Po letu 1950 so prišli na oblast novodobni politični komisarji, kasneje so jih na njihovih položajih zamenjali njihovi otroci, danes jih že zamenjujejo na njihovih položajih njihovi vnuki. Revolucija je ustvarila demokratično dinastijo povzpetniških nesposobnežev, zato država drvi v prepad.
nerdečnečrn
# 10.05.2012 ob 00:49
Mwuahhhaaaaaahahha, Dži Dži Emme, Murko SLO politike!!!

http://www.youtube.com/watch?v=zkdbzLomq
0A&feature=youtube_gdata_player
lidicaje
# 09.05.2012 ob 23:14
join the club

v tropu v čredi v tolpi

v razredu v partiji v klubu

v sekti v zboru v društvu

v zadrugi v stranki v družini

v plesni formaciji v združbi v organizaciji

v postavi v moštvu v ekipi

vedno v

vedno skupaj z



vsi razen ene

sama je

v nič ne sodi

samo nič je v njej



članica vsega (brez tega v sebi)



pravi da svet ni klub



da je celica
Qassam
# 09.05.2012 ob 22:41
...aja, tam so podjetniki, ki si nakazujejo minimalca.
Qassam
# 09.05.2012 ob 22:39
@Plavix,

še enkrat! Kje je Trzin.
miroslav
# 09.05.2012 ob 21:30
@viljem s

težava je v temu, da za dobrega godpodarja pomeni zadolževanje v krizi in vračanje dolgov v času debelih krav. ekonomija kot jo imamo pač pozna cilkuse-in ko enkrat vleče gospodrastvo mora drugič javni sektor-ker je gospodarski pač v krizi-tako se blažijo krize. ne vem zakaj pozabljaš da smo v času najbolj debelih krav dolgove povečali...in takrat je bil na vladi ravno jj. tako da te praksa demantira ko kritiziraš le eno politično stran. pri nas nobena stran tega ni zmogla. to da želijo tako pravilo v ustavo je le znak poraza politikov, ki ne znajo delovat modro in ekonomično.
simona hamer
# 09.05.2012 ob 21:11
MED PSOGLAVCI

VRTOVI so mračni. V krtovem naročju je zdaj kraljestvo živih.
Oviti v mesečino se potikajo po globelih vitezi in potepuhi.
Med njimi ga ni, ki bi mogel z mirno vestjo reči kri, vino
ali bog. Vsem se zdi, da od nekod prihaja dim, ki suši potone
kaplje po obrazih, potoke po poteh. Vrtinči se hladen dan,
samotno časje, ki, kamorkoli se pogleda, prebudi pogoltne
pošasti in črne luči.

MOLILI so pred leti, ko je vrag prepustošil hribe in doli,
nanosil strupa v kamre in krtine, ko je veseljaku počil meh,
ker se je preveč priklonil nad bokal, mislil smo, da se vsi,
kar nas je, ne bomo več znašli po krajih, kjer smo večno
domovali. Zdelo se nam je, da je vse, kar pred nami gre,
pogreb, vse poslednji beg pred vragom. Poljubili smo prvino
vseh prvin, mater zemljo, in odšli srečni k počitku. Tako vse
dni, tako mi.

MRLIČI so pobežali po roveh in grbastih kucljih. V nas so se
vselili kot dvom, zavist ali katera prijaznejših skrbi. Ukrotit
jih nismo mogli niti s palicami, mazačicami, vse so nam požrli,
do zadnje kaplje krvi: vso žalost, kes, veselje, smeh. Kot
berači smo se nato znašli v prazni kamri, kjer je od sten
strahljivo šlo: Vas ni, vas ni, vaši časi so minili!

Blaž Lukan
miroslav
# 09.05.2012 ob 20:45
"Zlato fiskalno pravilo in socialna država lahko živita skupaj"

tut psi pa mačke se majo včasih radi...ni pa to ravno običajno...
kolibri123
# 10.05.2012 ob 10:42
Pahor je janšev trojanski konj.
Janša za svoje rabote potrebuje svojo ustavo,
Kot vsak pravi diktator.
MIRNČAN
# 10.05.2012 ob 09:45
Ni sankcij predvidenih zato se mi zdi kot pesek v oči.
nevem
# 10.05.2012 ob 07:49
V ustavi zapisanega zlatega fiskalnega pravila nimamo.
In ker je, v kolikor se država znajde v težavah, najlaže zagotavljati socialni mir z zadolževanjem, smo danes tam kjer smo.
In ker bi radi postali "mala Švica", naj samo omenim, da so tam že pred letom in pol, podobno zapisali v ustavo... z odločitvijo na referendumu.
StojanDominko
# 10.05.2012 ob 01:23
Švica je uspešna in ustvarja že več kot 150 let, pa ne potrebuje tega pravila, ima zdravo poslovno naravnanost.
viljam_s
# 09.05.2012 ob 20:57
Kot sem že enkrat zapisl se mi zdi, da normalna država takih pravil načeloma ne bi smela potrebovati. To je enako kot če bi v ustavo zapisal, da moraš spoštovati fizikalne zakone. Sleherniku bi moralo biti jasno, da več izdatkov kot prihodkov v končni fazi pomeni finančni kolaps in izgubo kakršnekoli zdrave socialnosti. Vendar pa po drugi strani od predvsem samo deklariranih levičarjev (Kučan, Štrukelj, Semolič, Janković itd.) v Sloveniji ni za pričakovati racionalnega vedenja skladnega z osnovno naravno logiko, zato je pomembno, da z zapisom take zadeve v bodoče tem ljudem poskusimo onemogočiti, da bi s to državo lahko počeli kar se jim zljubi. Ne dvomim pa, da se bodo v času njihovega mandata našli ekonomisti ala Ude, Mencinger in podobni, ki bodo našli načine za manipuliranje ustave. Kot so to prvi naredili prav Potrč in SD v primeru volilnega zakonika - sedaj se pa vidi rezultate zavračanja sprememb, ki bi peljale v transparentnost.
mostnica
# 10.05.2012 ob 07:03
Po zapisu v ustavo bo možnost manipulacij neomejena. Izvajala se bo ekonomska lustracija. Za naše denar bo, za vaše bo ustava. Velja za vse slovenske vlade.
Poslanci SD pa naj preverijo, kateri stranki sploh pripadajo, kot pravi njihov podmladek za Pahorja.Prava sramota so.
Konec despotizmu
# 09.05.2012 ob 20:33
Ude po drugi strani meni, da nas mednarodno pravo že samo po sebi zavezuje in zato vnos v ustavo sploh ni potreben, temveč se lahko le operacionalizira z zakonom. "Ni nobene nuje to uvrščati v ustavo," je ocenil."Če pa kdo trdi, da je treba zaradi gospodov iz Bruslja ali mednarodnih finančnih institucij, jim je treba pojasniti, da imamo tako ustavo in da zadostuje samo ratifikacija. Ne trdim, da štednja ni potrebna. Vendar sem odločno proti, da bi se to pravilo vneslo v ustavo," je izjavil. Moti ga tudi manko analize fiskalnega pravila na gospodarsko rast.

Lepo povedano, g. Ude.
obeliks
# 09.05.2012 ob 22:20
Pahor ima pa res čisto skrhane možgane. Naj že neha pleteničiti.
nekdodalec
# 09.05.2012 ob 21:55
Fiskalni pakt s svojimi pravili = kominterna nove dobe!!

Adijo slovenstvo, nasa kultura in druzba kot jo poznamo !!

Izdajalci!! Pritlehnezi!!
tureavanture
# 09.05.2012 ob 20:45
NE janšizmu. Živel dan evrope in dan zmage nad slovenskim okupatorjem!
ekreme
# 09.05.2012 ob 20:28
Socialna država ne sme biti pogojena! Socialna država je ali pa socialna država ni! Nobeno fiskalno pravilo je ne more in ne sme omejevati. Ker to potem ni več socialna država.

NE janšizmu!
Kazalo