Spol pri moških velikokrat deluje kot nevidni pospeševalnik, saj si ljudje pod pojmom vodja organizacije prej predstavljajo gospoda srednjih let kot npr. mlajšo žensko. Pri postopkih zaposlovanja in napredovanja igrajo pomembno vlogo nezavedni predsodki in stereotipi, ki so vezani na spol. Eden izmed takih primerov je, da moški in ženske delo moškega pogosto ocenjujejo kot bolj kakovostno; nasprotno pa se je pokazalo, da oba spola neko delo ocenjujeta enako, ko spol osebe, ki ga opravlja, ni znan.
Čeprav vstopajo v Sloveniji ženske - če upoštevamo izobrazbo - na trg dela bolje usposobljene kot moški, jih je na vodilnih položajih v gospodarstvu veliko manj kot moških. Pri napredovanju na poklicni poti jih ovirajo sistemske prepreke, stekleni stropi, labirinti in lepljiva tla, eden izmed najbolj trdovratnih vzrokov za neenakost spolov pa so spolni stereotipi.
Na številne stereotipe, ki še vedno močno krojijo slabšo zastopanost žensk na vodilnih položajih, opozarjajo nosilci projekta Vključi.Vse, ki ga v okviru programa Progress sofinancira Evropska unija. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Združenje Manager in Komisija za preprečevanje korupcije želijo s projektom ozaveščati javnost in tako prispevati k razbijanju spolnih stereotipov.
Ena izmed poti so tudi kratki promocijski filmi, ki so jih zasnovali na Pristopu, posneli pa so jih s skrito kamero. V filmih so opozorili na absurdne razmere v družbi, v kateri je preveč ukoreninjenih stereotipov, in s sloganom Vključi.Vse pozvali k spremembi razmišljanja in vedenja. Med zelo sporočilnimi je film, v katerem morajo ženske do višjih nadstropij po stopnicah, moškim pa je dovoljena vožnja z dvigalom. Ponazoritev napredovanja na vodstvene položaje v slovenski družbi?
Zakaj ženske v podjetjih ne dosegajo visokih položajev? Ker imajo prenizke pete.
Spol je pri napredovanju na vodstvene položaje za moške odskočna deska, za ženske ovira. Izsledki raziskave o postopkih kadrovanja na menedžerska mesta, ki je bila v okviru projekta Vključi.Vse v Sloveniji opravljena leta 2014, kažejo, da večina organizacij iz zasebnega sektorja še nikoli ni imela ženske na najvišjem mestu odločanja (76 % delniških družb in 60 % družb z omejeno odgovornostjo).
Skrb vzbujajo tudi ugotovitve, da za menedžerska mesta med ženskami ni dovolj izkušenih in primernih kandidatk, da imajo glavno besedo pri kadrovanju moški, ki podpirajo večinoma moške, in da so pravila za izbor praviloma prilagojena moškim. Vse to vodi do tega, da delodajalec po pogovoru s kandidatom raje izbere slabšega moškega kot žensko, ki je bolj izobražena, bolj ambiciozna in ima večjo podporo kolektiva, seveda pa bo imela še kakšnega otroka.
Ženske pogosto tudi zasedajo položaje, ki pri napredovanju vodijo v slepo ulico ali jih pripeljejo pred stekleno steno. Po podatkih Evropske komisije se razmere glede enakosti spolov na mestih odločanja v gospodarstvu v Sloveniji in Evropski uniji sicer popravljajo, vendar je napredek izjemno počasen. Najopaznejši je tam, kjer so bili sprejeti zavezujoči nacionalni ukrepi - navadno določitev minimalnega deleža vsakega izmed spolov oziroma t. i. kvote.
Izključi stereotipe 1:
Izključi stereotipe 2:
Izključi stereotipe 3:
Izključi stereotipe 4:
Izključi stereotipe 5:
Spol pri moških velikokrat deluje kot nevidni pospeševalnik, saj si ljudje pod pojmom vodja organizacije prej predstavljajo gospoda srednjih let kot npr. mlajšo žensko. Pri postopkih zaposlovanja in napredovanja igrajo pomembno vlogo nezavedni predsodki in stereotipi, ki so vezani na spol. Eden izmed takih primerov je, da moški in ženske delo moškega pogosto ocenjujejo kot bolj kakovostno; nasprotno pa se je pokazalo, da oba spola neko delo ocenjujeta enako, ko spol osebe, ki ga opravlja, ni znan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje