Po Meščevih besedah je 22 let star zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju zaradi določenih neoperativnosti le mrtva črka na papirju, zato so v ZL-ju skupaj z združenjem svetov delavcev in drugimi organizacijami pripravili nov zakon. Foto: BoBo
Po Meščevih besedah je 22 let star zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju zaradi določenih neoperativnosti le mrtva črka na papirju, zato so v ZL-ju skupaj z združenjem svetov delavcev in drugimi organizacijami pripravili nov zakon. Foto: BoBo

Namen predlagane prenove delavske zakonodaje je zagotoviti ekonomsko demokracijo, pravično delitev ustvarjenega in dostojne plače za vse, je na novinarski konferenci dejal vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec.

Po Meščevih besedah je 22 let star zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju zaradi določenih neoperativnosti le mrtva črka na papirju, zato so v ZL-ju skupaj z združenjem svetov delavcev in drugimi organizacijami pripravili novi zakon. Tega do 1. novembra pošiljajo v javno razpravo.

Soodločanje vseh zaposlenih
Skladno s tem predlogom bi imeli pravico do soodločanja vsi zaposleni, vključno s prekarnimi delavci, pravico do soupravljanja pa bi morale zagotoviti vse gospodarske družbe, brez izjem, torej tudi banke in koncerni. Zakon dosledno uveljavlja pravico odprtih knjig, kar pomeni, da so zaposleni vključeni v proces odločanja.

Mesec je prepričan, da zakon ne gre le v korist zaposlenim, saj, kot je dejal, raziskave kažejo, da so podjetja, ki uveljavljajo ekonomsko demokracijo, gospodarsko uspešnejša, ker so zaposleni bolj motivirani za delo, z delavskim nadzorom pa je onemogočeno tudi izčrpavanje podjetij.

Obvezna delitev dobička za vse gospodarske družbe
V ZL-ju so napovedali tudi vložitev predloga novele zakona o udeležbi delavcev pri dobičku v parlamentarni postopek. Obstoječi zakon iz leta 2008 je po Meščevih besedah neživljenjski, saj udeležbo delavcev pri dobičku omogoča le nekaj 10 podjetij. Zakon, kot ga bodo pripravili v ZL-ju, medtem predvideva obvezno delitev dobička za vse gospodarske družbe.

"Namen te novele je spodbuditi lastnike in podjetja, da dobičke zadržijo znotraj podjetja in jih namenijo za pravično delitev in za razvoj," je pojasnil Mesec.

Iz minimalne plače bi izvzeli vse dodatke
Poslanci ZL-ja bodo svoj prispevek dali tudi k spremembi definicije minimalne plače. Medtem ko so sindikati pred dnevi podali predlog za spremembo na način, da se iz definicije minimalne plače izloči dodatke za delo ob neugodnem času, bodo v ZL-ja šli še korak dlje in pripravili dopolnilo, da se iz minimalne plače izvzame vse dodatke, tudi tiste, ki so določeni v kolektivnih pogodbah in se nanašajo na delovne razmere.

"Naš amandma bo šel v smeri, da minimalna plača postane absolutni minimum," je pojasnil Mesec.