Semolič opozarja, da je je osnutek NRP-ja
Semolič opozarja, da je je osnutek NRP-ja "odkrita napoved zavestnega, naklepnega povečevanja revščine". Foto: BoBo
Goran Lukič (ZSSS) ne razume, kako se lahko brez strategije upravljanja državnih naložb prodajajo dobro stoječa podjetja, kot so Cinkarna Celje, Žito in Adria Airways Tehnika. Foto: BoBo

Ljudi ne smemo obravnavati kot proračunske postavke pri konsolidaciji javnih financ, so dejali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Sindikati osnutku NRP-ja, ki ga je vlada sicer nekoliko popravila, očitajo, da ne upošteva zavez iz socialnega sporazuma in namesto ljudi v ospredje znova postavlja javne finance. Trdijo, da je cilj dokumenta slabšanje ekonomskega in socialnega položaja ljudi.

Najbolj so kritizirali načrtovano zamenjavo kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi sistemskimi ali drugimi finančno primerljivimi ukrepi. "To je odkrita napoved zavestnega, naklepnega povečevanja revščine," je na novinarski konferenci opozoril predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, ki je poudaril, da varčevalni ukrepi najbolj bremenijo ljudi, ki se že zdaj komaj prebijajo iz dneva v dan. Graditi razvoj na najrevnejših pa je napaka, je še dodal Semolič.

Glede na to, da revščina kljub gospodarski rasti narašča, se je Semolič zavzel za novo odmero osnovnega minimalnega dohodka, ki je osnova za izračun socialne denarne pomoči in je trenutno nižji, kot je bil leta 2010.

Semolič je pozval k izredni uskladitvi pokojnin, v osnutku NRP-ja pa pogreša tudi napoved, da bo prihodnje leto prišlo do redne uskladitve. Podaljšanje varčevalnih ukrepov po njegovih besedah odkrito napeljuje, da tudi te na koncu ne bo.

"Morali bi premagovati brezposelnost"
Semolič je še dejal, da bi moral biti cilj osnutka ustvariti pogoje za nova delovna mesta, za premagovanje "grozljive številke brezposelnih". Tako hitro, kot si vlada postavi ciljne številke pri konsolidaciji javnih financ, bi si jih morala tudi pri brezposelnosti, denimo, da se bomo v dveh letih približali številki 90.000 brezposelnih, je dejal.

Kritika sindikatov leti tudi na del osnutka, ki se dotika zdravstva. Pogrešajo namreč ukrepe, dogovorjene med socialnimi partnerji. Ni odgovora o usodi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, Semoliča pa jezi predvsem, ker je med cilji zapisano, da bo treba v prihodnjih dveh letih šele identificirati ključne pomanjkljivosti zdravstvenega sistema, namesto da bi jih v tem času že odpravili.

Za ZSSS je problematična tudi predvidena deregulacija poklicev. Kot je dejal Semolič, vlada kljub dogovoru v socialnem sporazumu, da se deregulacija omeji, predvideva še odpravo izobrazbenih pogojev v turizmu, gradbeništvu, veterinarstvu, sociali, odvetništvu, je naštel. Cilj je zviševanje dobička na račun plač, meni Semolič.

Sindikati zahtevajo ustavitev "razprodaje"
Goran Lukič iz ZSSS-ja je ponovil zahtevo po ustavitvi prodaje podjetij s seznama iz leta 2013, dokler ne bo sprejeta strategija upravljanja državnih naložb. Ne more namreč razumeti, da se lahko brez strategije prodajajo tudi tako dobro stoječa podjetja, kot so Cinkarna Celje, Žito in Adria Airways Tehnika.

Lukič se je še zavzel za spremembe na področju javnih naročil. Za poplačilo delavcev, če tega ne bi zagotovili podizvajalci, bi morali biti odgovorni glavni izvajalci, meni Lukič.

Kaj pa pravna varnost delavcev?
Izvršni sekretar pri ZSSS-ju Andrej Zorko v osnutku NRP-ja najbolj pogreša pravno varnost delavcev. Med prioritetami bi moralo biti po njegovem mnenju kaznovanje kršilcev delovne zakonodaje, tako da takšni delodajalci določeno časovno obdobje ne bi mogli ustanoviti novega podjetja. Tega aktualni predlog novele zakona o gospodarskih družbah ne predvideva, je še dejal Zorko.

Zorko še meni, da v osnutku manjka tudi načrt sprememb insolvenčne zakonodaje, ki bi delavcem v primeru stečajev zagotovile absolutno prednost pri poplačilu terjatev.

Dokumenta, "zavita v celofan socialnega dialoga"
V ZSSS so kritični tudi do tega, da v osnutku NRP-ja manjka osnutek programa stabilnosti, ki bo predvidel, koliko sredstev bo namenjenih za kakšen cilj. S tem osnutkom naj bi bili le ustno seznanjeni na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta. Časa za usklajevanje pa zmanjkuje in bojijo se, da bo vlada oba dokumenta konec meseca poslala v Bruselj zgolj "zavita v celofan socialnega dialoga".