Šestič so kolesarji doslej zbrani v teh krajih, ki so zapriseženi kolesarskemu športu. V deželi, stisnjeni med Belgijo in Nemčijo, s katerima jo obkroža kar 220 km meje, se vsako leto vozi tudi pomladanska klasika Amstel Gold Race, ki se sklene prav na slovitem vzponu na Cauberg, ki je bil na poti tik pred ciljem tudi v teh dneh prvenstva. Pogled na kolesarstvo z zahoda ali pa vzhoda je izjemno zanimiv. Belgijci, ki imajo na svojem ozemlju tudi deželo Limburg, so celo pristopili k organizaciji in vse skupaj podprli s sponzorskim denarjem. Nemci so komajda vedeli, da mavrično prvenstvo poteka v njihovi neposredni bližini, denimo dobrih 100 km od Kölna.

Za poznavalce kolesarskega športa povsem razumljivo. Najbrž na svetu ni dežele, ki bi bila temu športu tako zapisana kot Belgija, navijači z belgijskega konca, ki smo jih srečali, pa pravijo, da jim po popularnosti v hrbet gledajo celo nogometaši. Najbrž je bila to subjektivna ocena, a ne povsem. Nemški del občinstva je bil maloštevilen. Po dogajanju, povezanim z nedovoljenimi sredstvi, v katero so bili v preteklosti vpleteni tudi nemški kolesarji, predvsem Jan Ullrich, je vse drugače. Že prvenstvo pred petimi leti v Stuttgartu je to nakazalo, po olimpijskih igrah v Pekingu so se vodilni možje zveze morali zagovarjati celo pri resornem ministru, ki je močno posegel v malho donacij državnega denarja.

Tudi pokroviteljev ni na pretek. Z našega vidika se v nemškem kolesarstvu pretaka obilo denarja, sami pa pravijo, da bodo s tem, kar imajo, težko dosegali dobre dosežke, ki so zdaj predvsem domena starejših. V skoraj vseh mlajših kategorijah Nemcev v Valkenburgu ni bilo pred slovenskimi kolesarji!

Še malo ostanimo pri Nizozemcih. V prvenstvo, ki ga imajo po 14 letih, so vložili okoli 13 milijonov evrov. Obrnili jih bodo pol milijarde, zaslužek bo trikraten. V organizacijo je vpeta celotna regija. Nosilec je Maastricht, kjer so v četrtek počastili 20-letnico zdajšnje podobe Evropske zveze, tradicija je tu v Valkenburgu. Obe mesti je ob koncu SP-ja povezala dirka v najprestižnejšem razredu. Gledalcev se je v osmih dneh sem zgrnilo čez milijon, od tega na cestni dirki članov vsaj pol milijona.

Vsi prihodi v malo mesto za nizozemske razmere so vezani na javni prevoz. Kaj takega pri nas vsekakor ne bi šlo, saj je javni prevoz tak kot pred pol stoletja. Tu je res vse zares namenjeno ljudem, tudi omenjeni dobiček bo šel v to smer. Niti na enem mestu, kjer smo lahko postali v teh dneh, ni bilo govora o recesiji ali krizi. Vem, da si bom že po dnevu ali dveh spet želel nazaj v nizozemski vsakdan ...

Čez dve leti bomo le okusili vsaj delček vsega, kar prinaša mavrično prvenstvo. Ljubljana bo gostila svetovno prvenstvo rekreativcev.

Iz Valkenburga Dare Rupar za rubriko Športna zgodba na Valu 202.