Jureta Zdovca zanima, kako se bo Litva, ki mu je kot ekipa zelo všeč, odrezala proti ZDA. Po njegovih besedah Litva zaradi močnih igralcev tako pod košem kot tudi na zunanjih položajih lahko dalj časa drži ritem z Američani. V pričakovanem finalu Španija - ZDA, če ta bo, pa nekaj več možnosti pripisuje Špancem. Foto: Aleš Fevžer
Jureta Zdovca zanima, kako se bo Litva, ki mu je kot ekipa zelo všeč, odrezala proti ZDA. Po njegovih besedah Litva zaradi močnih igralcev tako pod košem kot tudi na zunanjih položajih lahko dalj časa drži ritem z Američani. V pričakovanem finalu Španija - ZDA, če ta bo, pa nekaj več možnosti pripisuje Špancem. Foto: Aleš Fevžer

Tekma je tekma in vsako želim zmagati. Ubijal bi za zmago in tega ne morem spremeniti. Ni lepo končati prvenstva s porazom, čeprav je bil neizbežen. Fantom sem se v slačilnici zahvalil, ker so res bili na pravi ravni. Nimam jim česa očitati. Fantje so držali visoko raven, a vidim še ogromno rezerve. Imam neko sliko za naprej. Občutil sem igralce in vem, kaj lahko od njih pričakujem – njihovo znanje, karakteristike, odnos … V tem pogledu bo prihodnje leto veliko lažje.

Slovenci imeli moči le za en polčas boja z ZDA
Pogovor z Goranom Dragić po tekmi z ZDA
Slovenci proti Američanom zdržali en polčas

Jure Zdovc, ki je najtrofejnejši slovenski košarkar, je potreboval le dve akciji, da je postavil tako najboljši izid reprezentance na evropskem prvenstvu (četrto mesto na Poljskem 2009) kot svetovnem prvenstvu. Ob tem je bilo med obema njegovima mandatoma pet let razlike in ekipi povsem drugačni, z le štirimi istimi igralci. V pripravljalnem obdobju je imela Slovenija kar precej težav, pred odhodom na Gran Canario, kjer je Slovenija odigrala skupinski del, je bilo čutiti, da reprezentanca še ni prava, bilo je tudi nekaj nesoglasij, a v dneh miru v Las Palmasu se je marsikaj uredilo in nato so Slovenci nanizali štiri zmage, toda nato nesrečno klonili pred Litvo, ko so še v 29. minuti vodili za 11, a nato dosegli le še dve točki. S tem so po vodi splavale realne želje po boju za medaljo.

V Las Palmasu prišli v zmagovalni ritem
"Vsi smo šli z nekoliko mešanimi občutki na to prvenstvo. Še nikoli se nisem toliko nerviral na prijateljskih tekmah. Ogromno je bilo napak, divjanja in dekoncentracije. Trenerjem nam ni uspelo, da bi dejansko igrali tako, kot bi mi želeli, po moji filozofiji. Nismo imeli dovolj treningov in imeli smo preveč tekem. Ta Kitajska nam je vzela deset dni treningov in tudi tu je razlog, da igralci niso prej sprejeli moje filozofije. Potrebuješ trening in tu imamo še dovolj rezerve. To je reprezentanca in ni klub. V klubu izbiraš igralce in imaš tudi druge vzvode na voljo, tukaj pa tega ni in kdaj mora tudi trener stopiti korak nazaj oziroma zamižati, da stvari tečejo naprej. Uspelo nam je priti v zmagovalni ritem. Ne bi rekel, da smo imeli slabo četrtino proti Litvi. V obrambi smo igrali vrhunsko, tudi v napadu smo bili dobri, prihajali do odprtih metov, a ni bilo tiste pike na i pri realizaciji. Imeli smo težave, saj smo bili tanki pod košem. Navsezadnje moramo biti zadovoljni,"
je povedal selektor, ki si bo pred začetkom klubske sezone najprej vzel teden dni dopusta.

Po zmagi nad Dominikansko republiko v osmini finala je sledil dvoboj z ZDA: "Še vedno sem malce jezen in razočaran, vem, da morda nekoliko nerealno, sem želel fante sprovocirati, a ni šlo. Nekateri so bili na pravi ravni, nekaj pa jih ni bilo nikjer. Če želiš premagati tako dobro ekipo, potrebuješ vsaj deset, če ne vseh 12, igralcev na pravi ravni. Mi pa tokrat to nismo bili. Tja do 24. minute smo kljub poraznemu skoku in napakam držali ritem, potem pa sta se že poznali utrujenost in dekoncentracija. Na centrskih položajih nismo bili dorasli Američanom."

Prvenstvo bi lahko bilo še veliko boljše
Američani so bili pa kljub optimizmu pred tekmo in dobremu odporu v prvem polčasu precej previsoka ovira za limitirano slovensko izbrano vrsto: "Dobro smo se pripravili na Američane. Da se z njimi igrati, a kaznujejo res vsako napako. Treba se je nekoliko stepsti. Ko so povsem prevzeli ritem, so začeli še zadevati, jaz pa sem se odločil še malce rotirati, da so še nekateri igrali, saj je bila tekma izgubljena. Čestital bi igralcem, ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi občinstvu in medijem, saj smo imeli dobro prvenstvo, a z mojega vidika bi bilo lahko še veliko boljše."

Zaradi spremenjenega sistema tekmovanja oziroma narejenega za finale Španija – ZDA se je v prvem delu ogromno govorilo o kalkulacijah. Avstralci so prepustili zmago Angoli, da so zanesljivo bili tretji, in so zdaj pod preiskavo Fibe, o tem pa so veliko razmišljali tudi v slovenskem taboru: "Te kalkulacije so bile neizbežne, ne pa napaka. Bile so žive, in če se ne bi z njimi obremenjevali, bi izpadli še večji butlji. To je sestavni del in tako je. Res pa je, da nam je vzelo dovolj energije in dekoncentracije. A to je bila le tekma z Angolo. Mislim, da smo odigrali z Litvo res vrhunsko tekmo, kar je pokazatelj tudi zdaj, kje smo bili, ko je Litva še naprej igra dobro."

Lorbek in Z. Dragić prijetno presenetila
Od Gorana Dragića so se pričakovale vodstvena vloga in dobre igre, Zoran Dragić in Domen Lorbek pa sta z odličnimi predstavami kar nekoliko presenetila: "Na zunanjih položajih smo bili res odlični. Domna cenim in spoštujem že iz kluba, Zoran pa se je na pripravah malo lovil. Lovil se je s to mojo filozofijo. Bil je nekoliko nestrpen. Preprosto ni vedel, kam bi to energijo dal, in jo je na začetku malo narobe uporabil. Bil je veliko časa poškodovan in je želel na silo. Vem, da je želel na poletno ligo, a se je skozi prvenstvo želel dokazati za NBA. Ta NBA je tako velika želja. Odigral pa je res vrhunsko prvenstvo, vedno pa se da še boljše."

Rezerv je še kar nekaj. Letos je na primer Zdovc zaradi poškodbe ostal brez Gašperja Vidmarja, ki bi bil seveda prvi center. Tudi Mirze Begića ni bilo zraven, na koncu je moral odpovedati še Erazem Lorbek. Okrevanje po poškodbi je kandidaturo za reprezentanco znova preprečilo tudi Dinu Muriću, ki bi dodal še nekaj energije in kljub pomanjkanju centimetrov konkurenčnost v skoku.

Pripravljen temelj za prihodnje leto
Načrt za prihodnje leto je tako že pripravljen, 47-letni Konjičan pa zdaj že bolje pozna svoje varovance: "Že v taktičnem smislu vidim, kaj tem fantom bolj ustreza in kaj ne. Zagotovo bomo v igri naredili naslednje leto korak naprej. Tudi oni so mene sprejeli. Na začetku jim je bilo malce čudno, ker sem bil tako agresiven, a jaz se ne morem spreminjati in v klubu delovati tako, v reprezentanci pa drugače. Na prvenstvu smo zmagovali, na prijateljskih tekmah pa smo izgubljali in sem "lajal". Zagotovo je drugače na prvenstvu, na prijateljskih tekmah smo morali odpravljati težave. Vseeno mislim, da smo odigrali dobro prvenstvo."

Visok cilj je bil postavljen tudi za prihodnje leto, ko bo Eurobasket. Želja Slovenije se je vmešati v boj za medalje in se prebiti na olimpijske igre, ki bodo leta 2016 v Riu: "Eurobasket je nekaj druga. V slačilnici smo se že pogovarjali, ali je razlika v kakovosti. Eno mnenje je bilo, da sta tu Mehika in Avstralija na primer, ki sta primerljivi z dobrimi evropskimi reprezentancami, je pa res bazen v konkurenci na evropskem širši, kjer sta na primer Gruzija, Makedonija … Ti lahko premagajo vsakogar. Cilji so znani, je pa treba počakati, da ne bo kakšnih večjih težav s poškodbami. Bi pa se strinjal, da je postavljen temelj za naskok na še boljši izid in olimpijske igre."

Iz Barcelone

Tekma je tekma in vsako želim zmagati. Ubijal bi za zmago in tega ne morem spremeniti. Ni lepo končati prvenstva s porazom, čeprav je bil neizbežen. Fantom sem se v slačilnici zahvalil, ker so res bili na pravi ravni. Nimam jim česa očitati. Fantje so držali visoko raven, a vidim še ogromno rezerve. Imam neko sliko za naprej. Občutil sem igralce in vem, kaj lahko od njih pričakujem – njihovo znanje, karakteristike, odnos … V tem pogledu bo prihodnje leto veliko lažje.

Slovenci imeli moči le za en polčas boja z ZDA
Pogovor z Goranom Dragić po tekmi z ZDA
Slovenci proti Američanom zdržali en polčas