Stane Trbovc je bil velik košarkarski poznavalec. Foto: Blaž Samec/Delo
Stane Trbovc je bil velik košarkarski poznavalec. Foto: Blaž Samec/Delo
Stane Trbovc
Stane Trbovc je bil tudi trener plavanja in vaterpola. Ljubezni do športa mu ni nikoli primanjkovalo. Foto: Igor Modic/Delo
Dušan Šešok, Stane Trbovc
Leta 2007 mu je na dnevu slovenske košarke v Novem mestu predsednik KZS-ja Dušan Šešok takole izročil plaketo za prispevek k razvoju slovenske košarke. Foto: www.kosarka.si/Drago Perko

Trbovc je bil nekoč tudi član sekretariata (današnjega izvršnega odbora) KZS-ja, v prvih letih slovenske samostojnosti pomemben člen pri približevanju KZS-ja Mednarodni košarkarski zvezi Fiba, športni urednik, komentator in novinar, avtor knjig ... Pred dvema letoma mu je Košarkarska zveza Slovenije podelila posebno plaketo za prispevek k razvoju slovenske košarke. Dolga leta je pisal za Delo, njegova ljubezen je bila košarka, med drugim pa je pisal tudi o vaterpolu, plavanju, smučarskih skokih in preostalih športih.

Trener vaterpola in plavanja
Rodil se je 16. maja 1939 v Laškem, v športu pa deloval več kot 60 let. Začel je kot tekmovalec pri TVD-ju Partizan Laško in nadaljeval v Plavalnem klubu Neptun Celje. Dolga leta je deloval kot sodnik in delegat Plavalne zveze Slovenije. Pridobil si je tudi naziv trenerja vaterpola in plavanja.

Košarki želel le dobro
Svoj pečat je pustil tudi kot sodelavec Sportskih novosti in Poleta ter kot urednik Teleksa. Vedno je povedal svoje mnenje, opisoval privlačne akcije in iskal napake na igrišču, s čimer je klubom in reprezentanci želel le dobro. Da je bil patriot, dokazuje tudi dejstvo, da je na evropskem prvenstvu v Rimu (1991) tekmovanje zaradi osamosvajanja Slovenije tako kot Jure Zdovc zapustil predčasno.

Spremljal je 17 največjih tekmovanj
Stane Trbovc
je bil udeleženec kar 17 evropskih (prvič leta 1961, zadnjič 1999) in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger, spremljal pa je tudi oba največja uspeha Smelt Olimpije (naslov prvaka evropske lige leta 1994 in 3. mesto v Evroligi 1997). Bil je eden tistih, ki se lahko pohvalijo, da so spremljali kariero največjega slovenskega košarkarja Iva Daneua.

KZS in Fiba pri Trbovcu doma
Slovenska košarka se mu mora zahvaliti tudi za njegovo vlogo pri vstopu KZS-ja v mednarodno košarkarsko zvezo Fiba. Ob osamosvojitvi Slovenije je namreč tedanjega generalnega sekretarja Borislava Stankovića na enem izmed ključnih sestankov gostil kar na svojem domu v Ljubljani. Upokojil se je leta 1999, eden njegovih zadnjih prispevkov športu pa je pomoč mladim kot mentor glasila Šolske košarkarske lige.

Poleg plakete KZS-ja je prejel tudi Bloudkovo priznanje za življenjsko delo v športu, Društvo novinarjev Slovenije pa je njegov življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva spoznalo s podelitvijo nagrade consortium veritatis/bratstvo resnice leta 2000.