|
Sprejemi za najboljše nogometaše sveta
00:03:21, 12.07.2010
Na vrhu tri evropske reprezentance
00:02:24, 12.07.2010
Zadnji utrinki mundiala
00:02:32, 12.07.2010
|
|
Kdo je največ prispeval k prvemu naslovu Španije?




Vaša ocena: 



Ocena 4,6 od 16 glasov
Ocenite to novico!
Razburljivo prvenstvo pred rekordnim številom gledalcev je v sicer nenogometni deželi postreglo z dolgočasnim finalom, a z dramatično "loterijo".
Večina, ki je spremljala 15. svetovno prvenstvo, se še danes spominja podobe strtega Roberta Baggia ob koncu finala na Rose Bowlu v Pasadeni. "Božji repek" je tako rekoč sam popeljal Italijo do velikega finala, kjer pa je naletela na obrambno ozaveščeno Brazilijo. Vročina je iz igralcev izžela še zadnje sledove svežine, zato ni bilo presenečenje, da so po seriji izjemnih nogometnih predstav v predtekmovanju in izločilnih bojih o naslovu svetovnega prvaka prvič v zgodovini odločale enajstmetrovke.
| Vabljeni k branju/ogledu: - Vsi izidi, postave in strelci na SP-ju 1990 - Zgodovina tekmovanj |
SP 1994 zasidral "soccer" v ZDA
Nogometno prvenstvo v ZDA se je kljub dvomom izkazalo za zadetek v polno. Na ogromnih ameriških stadionih si je 52 tekem skupaj ogledalo kar 3,6 milijona navijačev oz. povprečno 69 tisoč na tekmo, kar je kljub dodatnim 12 tekmam še danes rekord prvenstev, ki bo ostal v veljavi vsaj do leta 2018, saj tako Južna Afrika kot Brazilija nimata tako velikih stadionov. Ob tem je nogomet s prvenstvom dobil trdnejše temelje v ZDA, kar se pozna v zmernem, a konstantem napredku tako reprezentance kot lige MLS, ki je štartala po koncu prvenstva.
Pet golov Baggia za finale
Uvod prvenstva je zaznamovala presenetljiva zmaga Irske nad Italijo, edini gol je z izjemnim strelom zabil Ray Houghton. "Azzurri" so se naprej prebili kot tretjeuvrščeno moštvo skupine E in še to samo zaradi tega, ker so dali gol več kot Norvežani. Po bledih skupinskih tekmah je vajeti prevzel "Il Divino Codino" (Božji repek). Predani budist je v osmini finala 90 sekund pred koncem obračuna z Nigerijo izenačil, nato pa v podaljšku še zabil zmagoviti gol (2:1). Znova je Roberto udaril tri minute pred koncem četrtfinala s Španijo (2:1).
Legenda o italijanski 10-ki je v polfinalu dobila že mitološke razsežnosti, saj je igralec iz bližine Vicenze zabil oba gola proti Bolgariji (2:1). A do velikega finala 17. julija v bližini Los Angelesa je bil Baggio že povsem izžet. Dunga in Branco sta mojstrsko krila največjo italijansko nevarnost, a na drugi strani tudi do takrat smrtonosni napadalni dvojec Bebeto-Romario (skupaj 8 golov) ni zmogel dati odločilnega gola.
Obračun trikratnih prvakov Južnoameričanom
Po 120 minutah igre brez zadetka je sledila "loterija". Za oboje so se enajstmetrovke začele slabo, najprej je zgrešil Franco Baresi, zatem pa še Marcio Santos. Po štirih zaporednih zadetih strelih je poskusil Daniele Massaro, a na pravem mestu je bil Taffarel. Kapetan Dunga je povedel "selecao" v vodstvo, nato pa je k žogi stopil Roberto Baggio. Brazilski vratar je šel v napačno stran, a žoga je zletela visoko čez prečko in Brazilija je četrtič postala svetovni prvak. Četa Carlosa Alberta Parreire se je veselila, medtem ko so Italijani v solzah tolažili Baggia.
Zvezdni trenutki Švedske, Bolgarije in Romunije
Turnir so zaznamovali izjemni nastopi Bolgarov pod vodstvom Hrista Stojčkova (6 golov), ki pa so v boju za 3. mesto morali priznati premoč razigranim Švedom, ki so bili v polfinalu blizu brazilskega skalpa. Tukaj so bili še Romuni z Georgijem Hagijem na čelu, ki so v najrazburljivejši tekmi na prvenstvu v osmini finala s 3:2 izločili Argentino, ki je najhujši udarec doživela že po drugi tekmi.
"El Diez" odšel v sramoti
Diego Armando Maradona se je nekako opomogel in na prvih dveh tekmah pokazal predstavi v duhu leta 1986. Proti Grčiji je zabil s prostega strela, ob tem pa imenitno podajal do Batistute in Caniggie. A po tekmi z Nigerijo (2:1) ga je čakal dopinški preizkus in sledilo je neslavno slovo zaradi efedrina v njegovi krvi. Caniggia se je "poškodoval" in gavči so ostali brez prvih dveh igralcev.
Tragedija Kolumbijca Escobarja
V kolektivnem spominu je žal ostalo tudi ime Andresa Escobarja. Kolumbijski branilec je na tekmi z ZDA nespretno posredoval v 34. minuti in preusmeril žogo v lastno mrežo. Kolumbija, kandidatka za visoka mesta, se ni pobrala in Američani so slavili z 2:1. Južnoameričani s Carlosom Valderammo in Faustinom Asprillo so tako nepričakovano odpotovali domov že po prvem delu. Deset dni pozneje je bil Escobar ustreljen pred klubom v predmestu Medellinu. Morilec Humberto Munoz je ob kričanju južnoameriškega "goooooool" vanj izstrelil vseh 12 nabojev. Umor naj bi naročil zloglasni medelinski kartel, saj je na stavnicah zaradi hitrega izpada izgubil ogromno denarja.
http://www.youtube.com/watch?v=OmqKr05uy
k0
Tassotti je bil eden najboljših obrambnih nogometašev tistega časa. No, bil je bolj pretepač kot nogometaš, ampak vseeno.
Kar se tiče Italije, Baggio pač mojster in to kakšen in res jim je malo manjkalo da grejo do konca. Sem pa nekoč gledal dokumentarec o Maldiniju, kjer so po tej tekmi Italjani poklapani in objokani sedeli na travi in Baresi je po (verjetno tekmi življenja), snel kapetanski trak z svoje roke in ga predal Maldiniju ter mu dejal da je sedaj on tisti vodja reprezentance. Zares ganljiv moment.
Bo pa to verjeno edino prvenstvo (po razpadu Juge) da ni bilo nobene od ekipe bivše Jugoslavije. Takratna ZRJ je bila pod sankcijami, Slovenija prepozno v FIFA, Bosna in Hrvaška v vojni,...na vseh naslednjih prvenstvih je bia vedno vsaj ena ekipa oz. vedno najmanj dve (98-JUG,HRV, 02-SLO,HRV, 06-SČG,HRV, 10-SLO,SRB) in glede na talent in kvaliteto s teh prostorov sem prepričan da bomo na vseh prihodnjih prvenstvih vedno gledali vsaj eno ekipo z področja bivše Juge.
Takrat sploh nisem gledal vseh tekem, ki ni bilo interneta, tako da nisem sploh vedel kdaj so, teleksta kot 10-letni klinc tudi nisem poznal. Tako da sem rezultate v mojem albumu pisal šele naknadno, ki so mi jih govorili starejši kolegi. Navijal sem za Švedsko, verjetno zaradi neke risanke in sem bil zelo razočaran, ko so izgubili v polfinalu, pa tudi za USA.
ja vem zato sem pa napisal "desetke" in ne dobesdno....
se pa strinjam da so to bili še časi ko je št. na dresu pomenila pozicjio v igri in kaj pomeniš za tisto ekipo...
tak da ja vsi velikani nogometa so nosili 10 (pele, maradona, zidan, messi, ronaldinho, charlton, muller, platini,....)..so bile pa tudi take specifične...recimo special 7 (pri Man Utd seveda)..
bolj pa so v ospredju recimo številke ki so nesmrtne za določen klub in nikoli več videne...
recimo:
Baresi-6 Milan
Maldini-3 Milan
Baggio-10 Brescia
Maradona-10 Napoli
Cruff-14 Ajax
Pele-10 NY Cosmos
Tako po igri, značaju, tamparamentu, genijalnosti, nepredvidljivosti.......
- BAGGIO
- HAGI
- STOJČKOV
- MARADONA
Sem pa takrat pred SP ogromno pričakoval od Nigerije, ki je imela izjemno reprezentanco in sem jim privosčil da jih odnese tja do polfinala, vendar jim je takrat majstor preprečil pot.....
Ni prov da se ga spomnete samo po zgrešenem penalu.
hvala ker si omenil tudi ta podatek !!
Brazilija je imela odlično ekipo, v kateri nista blestela le napadalca Romario in Bebeto, ampak tudi vezisti Dunga, Zinho, Mazinho in Mauro Silva, branilci Aldair, Jorginho, Marcio Santos in Branco (dobil priložnost po poškodbi ali kazni Leonarda) in je zasluženo zmagala, Italija je imela pač samo Baggia. Senzaciji Švedska in Bolgarija, čeprav so vsi govorili o Romuniji.
Solidno prvenstvo, ki mu je do veličine zmanjkal boljši finale.
Res o Baresiju ni besedice ... Ponavadi se govori o napadalcih ... Je bilo pa finale res Baresijevo, razen konca in brazilske zmage.
Drugače pa jaz napoveduje da bo SP v Braziliji nekaj posebnega.Tam ljudje pa res živijo za nogomet in pomojem se nam obeta izjemno vzdušje na tribunah verjamem pa tudi izjemno motivirani Brazilci,posledično z izjemno lepo igro,pravo pašo za oči;).Amapk sedaj nas čaka SP 2010 kar že tudi komaj čakam,da se stvar začne.
ja res je in najbolj se ga spomnim recimo tudi po tem zgrešenem strelu tedaj poleg cantonaja meni najljubšega igralca....no tudi g. weah in stoicko mi je bil zelo ok...
ker sem takrat že tudi redno igral nogomet v kadetski ligi je bil baggio mislim, da skoraj vsem vzor takrat, no meni pravim eric heh...
svetovno prvenstvo mislim pa da je prvič bilo pač v senci ostalega...pač ameri delajo šov drugje in tudi časovni zamik mislim da je naredil svoje...
je pa res da mi je to sv. prvenstvo ostalo v spominu po
-zelo zelo močni repki bulgarije in romunije...mislim da so to bile njihove zlate generacije...(bugari mislim da ne morejo nadomestit stoičkova, lečkova, kostadinova, balakova, ivanov, siriakov...in pa romuni carja hagija...)
-recimo spomnim se tistega znamenitega prav otročjega joka carja obrambe F. Baresija...
-da je ovi rus salenko raztural na ovi tekmi ko je zabil 5 golov
-da je imela brazilija mislim da po moje najučinkovitejši in najbolj agilen napad- Romario Bebeto
-ko je ovi kamerunec dosegel gol ko je pretriblal pol igrišča in potem znamenito proslavlja ta gol
-mislim da je bil to konec igranja maradone...
aja pa mislim da je to zadnji turnir z 24 ekipami bil...
tak da ja lepi spomini....
Otvoritvena tekma, Nemčija-Bolivija, 1-0. V spominu pa ostaja sredinec Stefana Effenbega, ki je bil namenjen navijačem. Effeja so izločili s prvenstva, nikoli več ni igral za nemško reprezentanco.
Maradona je blestel v prvih tekmah s Caniggio in Batistuto, neponovljivo, delovali so kot, da bodo se nasprotnike premagovali z lahkoto. Potem je bil izklučen s prvenstva še Maradona, kokain je bil razlog, če se prav spomnim.
Skupina A: Kolumbija je izpadla, pred prvenstvom jo je naprimer Pele, razglasil za prvega favorita SP. Velika pričakovanja, avtogol Escobarja, ki je bil kmalu zatem ubit v domovini. Švica, Romunija in ZDA so šle dalje.
Skupina B: Brazlija in Švedska sta bili premočni in šli dalje. SND in Kamerun izpadla. Tistih 5 zadetkov Salenka je bolj takotako, saj je Kamerun igral brez volje, nekaj so se kregali med seboj.
Skupina C: Nemčija in Španija dalje. J. Koreja in Bolivija nista biliu dorasli. Na otvoritveni tekmi je Klinsman izgubil 6 kilogramov, če je bilo verjeti komentatorju. Vročina.
Skupina D.: Argentina, Bolgarija in Nigerija dalje, izpadla je Grčija. Odličen nogomet, Grčija je bila topovska hrana. Se kdo spomni veselja po golu, Nigerijca Yekinija, ki se je obesil na mrežo in rjovel?
Skupina E: Irska, Mehika, Italia, Norveška, vsi imeli isto točk in razliko v golih + - 0. Izpadla Norveška.
Skupina F: Belgija, Savdska arabija in Nizozemska dalje, Maroko domov. Gol v stilu Maradone, Arabca Al Owairana.
Osmina finala. Izstopa poslastica med Argentino in Romunijo. Pomoje najboljša tekma od 1986 do sedaj na SP. Romunija je zmagala s 3-2. Hagi, Raducoi, Dumitrescu, kake protinapade so imeli. Na drugi strani Argentina brez Maradone, Caniggia, Balbo, Batistuta niso bili dovolj. Najdite si to tekmo nekje in si jo poglejte!
In pa jasno, Baggio izločil Nigerijce.
Četrfinale: Švedi izločili Romune, krasen gol Brolina! Nemci presentljivo izgubili proti Bolgarom, znameniti gol Jordana Lečkova, ki je preskočil malega Haslera. Brazilija je v zelo lepio tekmi premagala Nizozemsko. Branca je dal gol z okoli 40ih metrov! 3-2 je bilo.
Baggio je izločil Španijo.
Polfinale: Brazilci zanesljivo prek Švedov. Baggio je izločil Bolgarijo.
Finale: dolgčas.
Roberto Baggio je bil zame daleč najboljši posameznik na tem SP, kaj je delal, neponovljivo, v stilu Maradone s SP 1986, samo da ni osvojil SP.
Blesteli še: Romario, Bebeto, Jorginho (BRA), Mathaus (NEM), Brolin, Anderson (ŠVE), Lečkov, Balakov, Stojčkov (BOL), Yekini, George (NIG) Hagi, Raducoi, Petrescu (ROM), Cannigia, Batistuta, Maradona (ARG).
Jap, Brazilija je bila tistega leta, kar se športa tiče najbolj srečna in najbolj nesrečna država obenem.
Pohvalno