35-letni Koprčan je v lanski sezoni Lige prvakov delil pravico na povratni tekmi osmine finala Lige prvakov med madridskim Realom in Lyonom (3:0) in tudi na povratni tekmi četrtfinala med Schalkejem in Interjem v Gelsenkirchnu (2:1). V posebnem spominu pa mu je ostalo srečanje Napoli - Manchester City prejšnji mesec v Neaplju, kjer so navijači na stadionu San Paolo pripravili izjemno vzdušje.

S Skomino smo se pogovarjali v ponedeljek na novoletni prireditvi Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju.

Kaj si boste najbolj zapomnili v letu 2011?
Težko je kar koli izpostaviti. Jeseni sem sodil v skupinskem delu Lige prvakov, zaupali so mi kar nekaj derbijev. Morda pa vseeno bolj pride v ospredje spomladanski del lanske sezone, kjer sem sodil tako v osmini finala kot tudi v četrtfinalu Lige prvakov. To je neki mejnik, ki me postavlja v del uglednejših sodnikov. Po tem si bom vsekakor najbolj zapomnil to leto.

Novembra ste sodili zelo pomembno tekmo Napoli - Manchester City. Ozračje na stadionu vas je zelo navdušilo. Lahko kaj več poveste o tem?
Ne morem ravno reči, da me je ne vem kako navdušilo, saj na vse skupaj gledam predvsem iz sodniškega zornega kota, a res je nekaj posebnega, kako navijajo v Neaplju. Pri nas je verjetno Maribor temu podoben, seveda v toliko manjši obliki. Navija se vseh 90 minut, gledalci tudi izvajajo pritisk na nasprotnika in na sodnike. Tak hrup je zares treba doživeti.

Pred nami je znova izločilni del Lige prvakov. Verjetno upate, da boste tudi letos sodili na teh zelo pomembnih tekmah?
Upam, a zdaj smo v izločilnem delu, vsaka slabše odsojena tekma pomeni konec. Sodnikov je veliko, tekem pa malo. Predvidevam, da bom znova dobil priložnost v osmini finala Lige prvakov. To tekmo je treba najbolje odsoditi, potem pa lahko upam še na kaj več.

Leta 2010 je finale Lige prvakov in finale svetovnega prvenstva sodil Howard Webb. Kdo je v letošnji sezoni najvišje na listi Uefe za sojenje finala Eura 2012 in finale Lige prvakov?
Težko je predvidevati. Delegiranje finala Lige prvakov maja letos v Londonu je bilo za marsikoga nepričakovano. Sodil je 35-letni Madžar Viktor Kassai. V preteklosti je veljalo, da se za finalne tekme delegira izkušene sodnike, ki gredo proti koncu kariere. Zdaj so zadeve obrnjene na glavo in težko je kar koli napovedati. Pomemben je tudi ključ velikih držav. Vsak klub oziroma reprezentanca, ki se uvrsti v polfinale, s tem prepreči, da bi bil sodnik finala iz teh držav.

Kakšni so pritiski na sodnike na teh tekmah? Nogometni svet je pretresla zgodba Babaka Rafatija, ki si je pred tekmo Köln - Mainz skušal vzeti življenje.
Njegove zgodbe ne poznam natančno, verjetno pa je imel predvsem težave v zasebnem življenju. Ne predstavljam si, da bi zaradi sojenja lahko razmišljal o samomoru. Pritisk vsak posameznik prenaša na svoj način, tudi igralci. Nekdo je čisto miren, nekdo drug nervozen. S tem nimam težav, izkušnje zelo pomagajo. Ko se zadeve ponavljajo, je lažje.

Kako bi ocenili sojenje v slovenski ligi? Veliko kritik je bilo izrečenih na račun sodnikov tudi v letošnji sezoni.
Treba se je zavedati, da najpomembnejše tekme v Evropi vedno sodijo izkušeni sodniki, ki imajo za sabo dolgo kariero. V slovenski ligi pa je povprečna starost igralcev zelo nizka in tudi precej sodnikov je zelo mladih. Oboji delajo šele prve korake in se učijo. Gotovo pa je tako, da je najlažje krivdo preložiti na drugega. Naš svet je tak, da redkokdo izmed igralcev ali trenerjev prizna, da ni imel svojega dne. Trenerji vedno pravijo, da so izgubili zaradi sodnika, nihče pa ne reče, da je zmagal zaradi sodnika.

Matej Jug gre po vaši poti. Prejšnji teden je, denimo, sodil tekmo Paris SG - Athletic Bilbao. Vidite med slovenskimi sodniki še koga, ki bi lahko sodil na tej ravni?
Jug je redno sodil v Evropski ligi, z dobrim sojenjem bi se lahko prebil še višje ali pa vsaj ostal na tej ravni. Zagotovo je kandidat tudi Slavko Vinčič iz Maribora, ki je tretji sodnik iz Slovenije na lestvici Uefe. Tudi on lahko pride v ospredje.