Šport
(7)

Poudarki

  • V Ljubljano prinesel prvo žogo, palico in mizo
  • Tudi z lastnim denarjem gradil Ilirijin kompleks
Stanko Bloudek v Planici
Vsestranski športnik, ki je najraje planinaril, zlasti v Julijcih in Triglavskem narodnem parku. Foto: Muzej športa
Ljubljanski Sokol
Stanko Bloudek se je v gimnaziji kot Slovenec in Čeh razumljivo pridružil Sokolu. Na sliki je Stanko prvi z desne v zadnji vrsti. Foto: Muzej športa
Dijaški klub Hermes
Dijaški klub Hermes se je po ustanovitvi SK Ilirije sčasoma pridružil slednjemu, čeprav so prvo medsebojno tekmo l. 1911 dijaki dobili s kar 18:0. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Bloudek kot umetnostni drsalec
Kljub poznim 30 letom je bil najboljši umetnostno drsalec v Jugoslaviji, katere državljan je postal šele leta 1929, ko je tudi nehal nastopati na tekmovanjih. Foto: Muzej športa
SK Ilirija
Hokejsko moštvo Ilirije, ki je bilo v stari Jugoslaviji brez konkurence. Foto: Muzej športa
Stanko Bloudek in Josip Palada
Teniška igrišča poleti in drsališče pozimi sta zavzemala območje današnjega parkirišča v Tivoliju. Foto: Muzej športa
Kopališče Ilirija
Kopališče Ilirija je bilo središče razvoja vodnih športov: poleg plavanja se je skakalo z 10-m stolpa in igralo vaterpolo. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Rudolf Cvetko
Rudolf Cvetko se je zaradi liberalnih stališč znašel v nemilosti režima, zato je izredno cenil potezo Bloudka in Ilirije, ki sta mu ponudila delo in prostor za njegovo sabljanje.
Planica
Bloudek je vse do konca življenja nadgrajeval in izpolnjeval profil planiške skakalnice, poleg tega pa je zasnoval blizu 100 manjših naprav po Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Dodaj v

Deset športnih zgodb Stanka Bloudka

Od prve nogometne žoge in hokejske palice do Ilirije in Planice
26. november 2009 ob 12:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pred natanko 50 leti se je sklenila življenjska pot Stanka Bloudka, ki je z neizbrisnim pečatom zaznamoval slovenski in tudi svetovni šport.

Športno dejavnost je tako kot številni zavedni Slovenci tistega časa začel pri Sokolu in telovadba je postala njegov prvi šport, hitro zatem je vzljubil tudi umetnostno drsanje, kjer je pozneje tudi dosegel najvidnejše tekmovalne dosežke. V zavest Slovencev se je Bloudek zapisal kot graditelj, konstruktor in organizator, na začetku pa je bil predvsem vsestranski športnik in veliki zaljubljenec v šport.

NOGOMET - žoga, čevlji in zvezda
Prve prave nogometne čevlje in pravo usnjeno nogometno žogo je leta 1909 v Ljubljano iz Prage prinesel Stanko Bloudek, ki je bil vnet privrženec nogometne igre. Bloudek je iz Češke "hermežanom" prinesel tudi idejo za rdeče-bele drese z zvezdo, s simboli praške Slavije, in dijaški klub Hermes se je napravil v podobno opravo. Stanko je bil sam nogometaš SK Ilirije v njenih začetkih, a tudi po lastni oceni ne dovolj dober, da bi igral v prvem moštvu.

Nogomet se je na Slovenskem v tistem času že nekaj let igral po srednjih šolah, ki pa so bile močno nemško obarvane. Hermes je bil prvi slovenski dijaški klub, nastal pa je po septembrskih dogodkih leta 1909, ko je Ljubljana izgubila nemško podobo in postala slovensko mesto. SK Ilirija je bila kot Slovenski football klub ustanovljena leta 1911 in je bil prvi splošni nogometni klub.

Oživitev športnega življenja po I. svetovni vojni je Ilirija začela ravno z nogometom in tudi prvi Bloudkov športni objekt je bilo nogometno igrišče. Oskarja Koslerja, lastnika pivovarne, je prepričal, da je klubu dal v najem del travnika ob Celovški cesti v Ljubljani in z leti je na tem mestu zrasel stadion Ilirije.

ILIRIJA - nesojeni evropski velikan
V zapisniku občega zbora kluba iz leta 1929 je zapisana kratka, toda značilna ugotovitev: "Ilirija, to je Bloudek." SK Ilirija je bil največji in najmnožičnejši klub v Sloveniji med obema svetovnima vojnama. Viktor Vodišek, Evgen Betetto, Ivo Kavšek, Bloudek in ostali "ilirjani" so si zamislili moderen evropski klub z moderno infrastrukturo.

Po II. svetovni vojni Ilirija ni oživela - vzrok je bil v takratni miselnosti novih komunističnih oblasti, da je bil klub produkt buržoazije, ker so ga podpirali bogati meščanski ljubitelji športa. Kljub podpori OF-u in visokim funkcijam po vojni tega tudi Bloudek ni mogel spremeniti.

ATLETIKA - slovenski prvak v metu diska
Poškodba kolena je Bloudku preprečila igranje nogometa, zato se je z ustanovitvijo lahkoatletske sekcije preusmeril v kraljico športov, kjer je kot inženir izbral met diska. Bolj statična disciplina s poudarkom na tehniki je bila pisana na njegovo kožo in na oktobrskem Sportnem dnevu leta 1920 je postal slovenski prvak v metu diska. Z metom 29,95 m je prehitel Nosana (28,83) in Modica (28,28). Kot odgovorni klubski graditelje je sočasno z nogometnim igriščem razvijal tudi atletska vadišča, pozneje pa dogradil pravi atletski stadion.

TENIS - širitev "gosposke igre"
Skupaj s travnikom in prostorom za nogomet in atletiko je Ilirija od Koslerjev na razpologo dobila tudi zasebno teniško igrišče, ki pa hitro ni več zadostovalo. Bloudek je dogradil tri nova igrišča, a "gosposka igra" je hitro pridobivala na priljubljenosti in že se je iskal prostora za nova igrišča. Čez nekaj let je bilo na vrsti širjenje prostora na travniku pod Cekinovim gradom, kar je omogočilo ureditev novih teniških igrišč, ki jih je bila na koncu že 12. Hkrati pa je bil prostor zasnovan kot večnamenski - Bloudek si je zamislil poleti tenis, pozimi drsanje.

UMETNOSTNO DRSANJE/KOTALKANJE - prva športna strast
Nad drsanjem se je Bloudek navdušil že kot dijak v Ljubljani, ko je Čeh Rychlik pozimi 1906 demonstriral svoje znanje na tivolskem ribniku. Drsanje je postalo Bloudkov najljubši šport, kar je prišlo do izraza pri urejanju teniških igrišč, ki so pozimi s posebnim načinom razprševanja in zamrzovanja omogočala preureditev v drsališče. Ljubezen do drsanja je rodila tudi najboljše osebne športne dosežke - 1926, 1927, in 1929 (leta 1928 tekmovanja ni bilo) je postal jugoslovanski prvak v umetnostnem drsanju. Potem je vseskozi predano učil drsanje, po II. svetovni vojni pa je v želji po dodatni poletni vadbi spodbudil gradnjo kotalkališča v Tivoliju.

NAMIZNI TENIS - še ena novotarija iz Češke
Vsestranski inženir je leta 1928 kot prvi iz Prage pripeljal pravo namiznoteniško mizo, lastnik kavarne Evropa Tenejc pa je dovolil, da so novost postavili na kavarniško teraso. Igralci biljarda, nogometaši, v glavnem študenti, so se takoj navdušili za novo igro, Bloudek pa je po cele dneve razlagal pravila nove igre.

HOKEJ NA LEDU - z olimpijskih iger s palico in "puckom"
"Spiritus movens" Ilirije je na Češkem in v Avstriji opazoval živahno zimsko igro, ki se odvija na ledu. Kaj kmalu je uspel prepričati soodgovorne v klubu, predvsem Viktorja Vodiška, s katerim sta po olimpijskih igrah v St. Moritzu (1928) v Ljubljano pripeljala celotno hokejsko opremo. Tako so v zimi 1928/29 na klubskih teniških igriščih pod Cekinovim gradom uredili drsališče, ustanovili sekcijo za "hitrostno drsanje in hockey" in se začeli učiti osnov hokeja.

PLAVANJE - gradil in financiral prvi olimpijski bazen
"Iz naše vode ven!" je ukazal in popoldne ni več pustil v kopališču nadaljevati tekem. Takole se je Bloudek ujezil leta 1930 med plavalnim tekmovanjem na povsem novem kopališču Ilirija, ki se je ponašal s prvim olimpijskim bazenom v Jugoslaviji. Bloudek je organiziral in sodil na plavalnih tekmah že na začetku 20. let na Bledu, leta 1928 pa je pripravil načrt za novo kopališče, ki ga je z nekaj manj kot polovičnim deležem tudi sam financiral. Moderni bazen je postal središče plavalnega športa v Sloveniji.

SABLJANJE - ponudil priložnost in delo Cvetku
Prvi slovenski dobitnik olimpijske medalje Rudolf Cvetko (ekipno sabljaško srebro na OI 1912 z reprezentanco Avstrije) se je leta 1926 zaradi politične usmeritve znašel v nemilosti in se je bil prisiljen upokojiti. Voditelji Ilirije s Stankom Bloudkom so mu ponudili roko sodelovanja in hitro ustanovili sabljaško sekcijo, katere načelnik je postal Cvetko. Sabljanje je zacvetelo in postalo v medvojnih letih prava modna muha v Ljubljani. Tesno sodelovanje Bloudka in Cvetka je preraslo v prijateljstvo, ki je trajalo vso do konca življenja.

SMUČARSKI SKOKI/POLETI - Planica, Planica, snežena kraljica
Pozimi leta 1912 je Bloudek med delovanjem v Trutnovu na zahodu Češke začel smučati. Zelo hitro je izvedel eksperiment, za katerega je improviziral majhno skakalnico. Na glavo si je poveznil železno čelado in se opremil z Merkurjevimi krili s kar šestimi kvadratnimi metri površine. Odriv v zrak je bil uspešen, medtem ko se trdemu pristanku ni mogel izogniti.

Ponesrečen "skok" se je dve desetletji pozneje obrestoval v Planici, kjer si je Joso Gorec zamislil evropsko primerljiv smučarski center, katerega ključni del naj bi bili tudi smučarski skoki. Bloudek in Ivan Rožman sta do l. 1934 zgradila skakalnico, ki je ob Bloudkovi nadgradnji dve leti pozneje dopustila Seppu Bradlu, da je pred več kot 15 tisoč gledalci kot prvi človek na smučeh preskočil magično mejo 100 metrov. Rodili so se smučarski poleti in Planica, vse ostalo je zgodovina ...

Niz prispevkov ob 50-letnici smrti Stanka Bloudka bomo končali v petek z zapisom o usodi njegove dediščine.

Toni Gruden
Prijavi napako
Komentarji
Toni Gruden
# 26.11.2009 ob 13:25
@ telovadec

ni bilo prav nobenega nobenega očitka (prosim, umirjeno preberite še enkrat).
Kakor ste zapisali je bilo "sokolstvo" veliko več kot šport, Murnik pa velika oseba, zaslužna za najtrofejneši slovenski šport - gimnastiko oz. telovadbo.
Več o gimnastiki, sokolstvu in orlovstvu pa ob kakšni drugi priložnosti in/ali obletnici.

Če pa vidite druge hude zgodovinske napake v zgornjem prispevku, pa le zapišite oz. sporočite na Prijavi napako.

lep športni pozdrav
telovadec
# 26.11.2009 ob 14:43
Napake:

Problem apologetov Stanka Bloudka (ob tem moram poudariti da zelo cenim njegovo delo) je da so popolnoma ideološko zaslepljeni in ne poznajo tistega kar bi morali razumeti. Telesna kultura je krovna dejavnost šport je njen izsek, konstruktorstvo špornih naprav pa samo poddel športa.

Omenjate da je Bloudek zaslužen za omenjene športe:

Sabljanjem je bilo del delovanja v Južnem Sokolu ustavnoljenem 1863 leta, njihov prvi učitelj je bil Štefan Mandič, ki je prav zaradi forsiranja sabljanja kot najpomembnejše dejavnosti izgubil službo.

V atletiki so že tekmovali Sokoli v Ljubljani leta 1988.

V plavanju so tekmovali Sokoli na svetovnih prvenstvih, saj je telovadni mnogoboj včasih obsegal ne samo tekmovanja na orodju temveč tudi v plavanih in atletskih disciplinah ter tudi v dviganju uteži in plezanju. (pa zato Sokolom ne pripisujemo da so oni prvi uvedli te športe na slovenskem.

Žal se Ilirija po svoji množičnosti lahko skrije naspram Ljubljanskemu Sokolu.

Tenis in nogomet so igrali kot sami ugatavljate že pred Bloudkom.

Ko ga že tako poveličujete pri drsanju. Bil je udeleženec OI 1928 kjer se je nastopu odpovedal, ker je bil preslab v primerjavi s konkurenco in ni hotel delati sramote državi!

Leta 1922 je za bežigradom ob Linhartovi cesti stal štadion narejen za svetovno prvenstvo v gimnastiki za 20.000 (z besedo dvajset tisoč) gledalcev. (maketo štadiona si lahko ogledate v Tehničnem muzeju v Bistri).

Na omenjenem svetovnem prvenstu Peter Šumi postane prvi svetovni slovenski prvak (menda v športu a neda), ki glete čudo izhaja iz ljubljanskega Sokola in kdo bedi nad njegovo kariero? Murnik.

Preberite si knjigo Leona Štuklja Mojih sedem velikih tekmovanj, kdo je zaslužen za njegove uspehe. Verjetno tudi olimpijsko odličje nima pri vas nobene teže.

Če natančno preberete njegovo biografijo od D. Stepišnika ugotovite tudi da ni nikoli dokončal šole (zaradi težkih razmer) vendar se nam je v prejšnjih časih vedno pojavljal kot ing. Stanko Bloudek (le kdo je imel namen poveličevati to zadevo in zakaj je kar naekrat ta ing. pred Bloudkom izginil).

Za Bloudkom razen športnih objektov ni ostalo ničesar saj ni nikoli o ničemer nič pisal, rad pa je pomagal, prav nasprotno od Murnika, ki ne samo da je pisal knjige je tudi urednikoval in izdajal periodiko.

Zato je vaša teza o Murniku kot praočetu telesne kulture smešna, če ne celo žaljiva za Murnika.
telovadec
# 26.11.2009 ob 23:04
Telovadec ni užaljen zaradi Murnika, temveč zaradi dejstva da se Bloudku pripisujejo stvari, ki mu jih zgodovinski viri ne morejo pripisati.

V prvem prispevku je avtor napisal da je Bloudek oče slovenskega športa ..... Se pravi uspehi telovadcev - olimpijska zlata odličja in svetona odličja niso uspehi športa temveč česa?, Predno je Bloudek pričel z delovanjem v Sloveniji je bila telesna kultura in šport že zelo razvit (to verjetno se strinjate potrjujejo zlate olimpijske medalje).

Pa lep pozdrav.
cave
# 26.11.2009 ob 19:15
Ne razumem v čem je problem. Toni Gruden je na lep in slikovit način v treh delih predstavil velikana slovenskega športa. Nikjer ni z eno besedico zanikal ali žalil dela Murnika. Zdi se mi, da je telovedec zgolj užaljen, ker ni Murnik bolje predstavljen in znan nasploh. Toni, nadaljuj z dobrim delom!
okean
# 26.11.2009 ob 17:03
Mene pa zanima zakaj g. Gruden ni odgovoril na ponovne očitke "telovadca". Očitno ima slabo vest.
Sicer sem pa mnenja da sta tako Bloudek kot tudi Murnik veliko prispevala k razvoju športa na slovenskem in samo želimo si lahko, da bi glave raznih Pahorjev, Šrotov, Jankovičev, Bavčarjev, ... zamenjali z glavami takih zanesenjakov kot sta Bloudek in Murnik.
mandan
# 26.11.2009 ob 13:52
Nočem nobenga žalit, toda pred kakšnim letom ali dve sem zasledil da najbolj zaslužen za planiško skakalnico sploh ni bil Bloudek, temveč ena druga oseba in baje je vse zasluge pobral Bloudek, ker je bil pač član KP. Menda naj bi bilo podobno z deli Miška Kranjca, ki jih v resnici sploh ni pisal on.

Ja, malo čudna je ta naša pisna zgodovina.
telovadec
# 26.11.2009 ob 13:00
Lep članek o dobrem človeku, vendar poln hudih zgodovinskih napak. Žal . Najpomembnejši človek slovenske telesne kulture ni Bloudek, temveč dr. Viktor Murnik, ki v celoti prekaša na vseh strokovnih področjih telesne kulture Bloudka, razen na področju konstruiranja športnih naprav. Še predno je s svojim delom Bloudek pričel, je dr. Viktor Murnik ustanovil prvo strokovno telo na področju telesne kulture, pričel izobraževati vaditelje, organiziral dejavnost žensk, ustanovil prvo strokovno panožno zvezo (Sokolsko), odpeljal prve slovenske telovadce na svetovna prvenstva in olimpijske igre ter tam osvajal tudi za slovenijo visoka mesta (zlata medalja Štuklja na OI, zlato odličje Šumija na SP 1922 in 1926) so posledice njegovega dela. Prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na slovenskih tleh je bilo leta 1922 v Ljubljani pod vodstvom Murnika. Izdajal je revijo Slovenski Sokol od leta 1905, ki še danes živi v preobleki revije Šport, njegovi znanstveni spisi in ureditev slovenskega izrazoslovja imajo še danes pomembno težo. Sokoli so še pred Bloudkom tekmovali v plavalnih disciplinah in atletskih disciplinah na svetovnih prvenstvih, prvo tekmovanje v skoku v daljino pa so sokoli priredili že davnega leta 1888. Nogomet so igrali že veliko pred Bloudkom. Murnik je prejel za svoje zasluge na področju telesne kulture Francosko Legijo Časti in Češkoslovaškega Belega leva (najvišja priznanja za tujce), ob tem je prejel bistveno več tudi priznanj tako Kraljevine Jugoslavije kot SFRJ. Je pa res, da je bil Bloudek izjemni podporni član OF, in partija se mu je po smrti oddolžila in ga proglasila za nekaj kar nikoli ni bil.

Viri: D. Stepišnik. Stanko Bloudek (1971). DZS, Ljubljana
J.H.Z.Vazzaz. dr. Viktor Murnik - Ata (1997). OKS-SOA, Ljubljana

In spoštovani gospod Gruden v prejšnjem sestavku mi očitate da Murnik ni bil za šport in da telovadba ni šport. Res je telovadba ni bila samo šport bila je veliko več, Murnik pa prvi resni športnik, saj je bistvo športa tekmovanje in preden je Bloudek prinesel "prvo žogo" je slovenska reprezentanca že tekmovala na svetovnem prvenstvu (kaj pa je svetovno prvenstvo potem? A to ni šport? kaj pomeni olimpijsko odličje če ne športno odličje. Razmerje med telovadci in športniki če je že ravno po vaše je bilo pred drugo svetovno vojno 6:1 za telovadce in iz te skupne baze so bili ljudje predani tako eni kot drugi organizaciji - večina nogometašev je bila npr. sokolov, pa še kaj bi se našlo.
Kazalo