OI 2012

Poudarki

  • MMC-jev intervju s prof dr. Borutom Štrukljem, mag. farm.
  • Geni hitro razpadejo, problematični so predvsem nosilci genov
  • Sum uporabe genskega dopinga na OI v Pekingu
  • Daleč največ se zlorablja vnos eritropoetina
  • Dokazi morajo biti 100-odstotni
Bodybuilder
Višje! Hitreje! Močneje! Žal v nekaterih primerih tudi s pomočjo dopinga. Foto: EPA
       Predvsem se moramo zavedati velikih finančnih dobičkov, ki jih neki laboratorij oziroma skupina prodajalcev dopinških snovi lahko zasluži. In najbolj problematično je, da se snovi, ki so bile razvite za vrhunske športnike, kmalu znajdejo na črnem trgu za uporabo pri tistih posameznikih, ki bi le radi imeli več mišic, dobro telo in tako dalje - in teh ni malo, predvsem med mladimi.       
Doping
Pri Svetovni protidopinški agenciji si ne smejo privoščiti počitka. Vsako leto odkrijejo nove načine prikrivanja dopinga. Foto: Reuters
       Nekako sumimo, da se je (genski doping) začel leta 2008 na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer so domači tekmovalci dobili nesorazmerno veliko odličij. Seveda gre za čiste špekulacije in kakršnih koli resnih dokazov nimamo.       
Doping
Na olimpijskih igrah v Londonu računajo, da bodo opravili več kot 6 tisoč dopinških testov. Foto: Reuters
       V nasprotju s sinteznimi molekulami, ki lahko v organizmu, predvsem v laseh in kosteh, ostajajo še leta, se geni zelo hitro razgradijo. A vedno obstaja možnost, da bi dokazali vsaj produkte, torej proteine in peptide, ki so nastali po vnosu genov. Znanost tudi na tem področju izjemno hitro napreduje, žal so pa razvijalci dopingov vedno korak pred protidopinškimi kontrolami.       
Doping
Kolesarstvo je eden izmed športov, v katerem opravijo največ doping testov. Foto: EPA
       V primeru vnosa gena za zaviranje miostatina bi se razvile prav vse mišične strukture, kar je s še tako intenzivnim treningom težko doseči, še bolj pa vzdrževati. Dobili bi kopije „schwarzeneggerjev“, ki bi bili podobni bodibilderjem, kar pri športnikih redko zaznamo, saj posamezni športi krepijo določene mišične skupine.       
Peking
Strokovnjaki sumijo, da so športniki genski doping uporabljali na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu. Kitajci so osvojili nesorazmerno veliko odličij, prav tako so nekateri postavili izjemne svetovne rekorde. Foto: EPA
       Osem let je relativno kratek čas. Če je bil genski doping uporabljen v Pekingu pred štirimi leti, močno dvomim, da bomo že čez štiri leta lahko dokazali nedovoljeno uporabo v vzorcih.       
Borut Štrukelj
Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., je član Sveta za zdravila, odgovorni urednik Farmacevtskega vestnika, član Sveta Zavoda za farmacijo, predsednik Komisije za razvoj in raziskave na Univerzi v Ljubljani. Vodi gospodarski projekt ABIGENOL (EU-sredstva za razvoj), je soavtor več svetovnih patentnih prijav in treh patentov na področju transgenih rastlin, bakteriofagnega prikaza in rekombinantnih probiotikov ter avtor več kot 180 znanstvenih in strokovnih člankov, od tega čez 100 v pomembnih mednarodnih znanstvenih revijah z dejavnikom vpliva. Od leta 1996 deluje kot izvedenec v Evropski farmakopeji (Strasbourg) v skupini za farmacevtske biomolekule, kot izvedenec pri Agenciji za zdravila EMEA (London) in kot izvedenec za varno hrano pri EFSA (Parma). Foto: MMC RTV SLO/Mitja Lisjak
VIDEO
Doping? Ne, hvala!

Dodaj v

Genski doping - prevara do uspeha, ki se je (še) ne da dokazati

Strokovnjaki sumijo uporabo genskega dopinga na igrah v Pekingu
20. julij 2012 ob 10:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vsako leto svet športa pretresejo dopinški škandali. Protidopinške komisije si na vse kriplje prizadevajo poloviti vse prekrškarje, a so zdaj dobile najresnejšega tekmeca doslej - genski doping.

Pomembno je sodelovati, ne zmagati. To je zagotovo slišal že vsak. Za nekatere to pomeni bistvo športa, za druge le slabo tolažbo ob neuspehu. Nekatere pa so neuspehi, morda tudi omenjena poved, motivirali in gnali naprej do novih mejnikov. A kaj, ko teh mejnikov ni več mogoče premikati naprej po naravni poti? Velika večina iz sebe v okviru ferpleja iztisne kar največ, veliko pa je tudi takšnih, ki si do boljših rezultatov pomagajo s prepovedanimi substancami.

Komisije ne smejo počivati

Protidopinške komisije si ne smejo privoščiti počitka. Vselej morajo biti na preži in odkrivati nove zvijače razvijalcev dopinga. Raziskovalci se zdaj bojijo, da so športniki že segli po genskem dopingu, ki ga je, vsaj za zdaj, nemogoče odkriti. Kaj pravzaprav je genski doping, kako vpliva na človeka, kakšne so njegove nevarnosti in kako bi ga lahko v prihodnosti odkrili v vzorcih športnikov? Za odgovore smo se obrnili na prof. dr. Boruta Štruklja, magistra farmacije, rednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za farmacijo.


Kaj je genski doping, kako bi ga opredelili oziroma kako deluje na športnika?
Genski doping je vnos genov v človeški organizem, da bi dosegli biosinteze identičnih človeških beljakovin, ki kakor koli sodelujejo pri procesih, povezanih z večjo zmogljivostjo športnika. Gen, ki nosi zapis za beljakovino, se v celicah organizma izrazi in nastane lastna beljakovina, ki je ne moremo ločiti od preostalih enakih beljakovin v telesu. Tako, recimo, gen za eritropoetin pripomore k temu, da nastane hormon eritropoetin, ki poveča število rdečih krvnih telesc. Več kot je ertitrocitov, večja je kisikova kapaciteta, torej več kisika se dovaja mišicam, zato te bolje, hitreje in močneje delujejo. Genski doping se torej ne razlikuje od genskega zdravljenja, le namen je drug. Z vnosom genov pa lahko tudi preprečimo nastanek človeku lastnih beljakovin, kar prav tako lahko vodi k večji mišični masi. Ko so preprečili nastanek beljakovine miostatina pri miškah, se je mišična masa povečala od 3- do 5-krat.

Prof. dr. Borut Štrukelj je v različnih oddajah že večkrat gostoval na Radiu Slovenija:


V zvezi z genskim dopingom se omenjajo predvsem eritropoetin, IGF-1 oziroma inzulinu podoben rastni dejavnik, miostatin, vaskularni endotelijski rastni dejavnik ali VEGF, endorfin in leptin. Kaj je pri športnikih najbolj priljubljeno in kaj najnevarnejše?

Vse naštete molekule so beljakovine, odgovorne za različne fiziološke funkcije. Medtem ko eritropoetin poveča število eritrocitov, inzulinu podoben rastni dejavnik pospeši diferenciacijo celic in rast tkiv (podobno deluje rastni hormon). Miostatin je zaviranje rasti mišic - če bi uporabili gen za miostatin in bi se ta izrazil v telesu, bi bilo mišic manj. Torej uporabimo genski fragment, ki se veže na informacijsko RNK (ribonukleinska kislina, op. a.) za miostatin in tako prepreči delovanje miostatina. Leptin prav tako pospeši metabolizem in razrast mišičnega tkiva.

Daleč največ se zlorablja vnos eritropoetina, vendar ne njegovega gena! Pravzaprav smo pri genskem dopingu, vsaj upam, precej na začetku in veliko primerov najbrž ni. Edini doslej dokazan vnos gena za eritropoetin je bil v primeru nemškega trenerja Thomasa Springsteina, pri katerem so našli injekcije Repoxygena, torej farmacevtske formulacije z genom za eritropoetin, ki bi po vnosu v organizem sprožil nastanek eritropoetina. Verjetno bi bil najnevarnejši genski doping z eritropoetinom, saj pride do povečanja hematokrita, kar pomeni večjo gostoto krvi, kar poveča obremenitev na srce in krvožilje. Če temu dodamo še izgubo tekočine med intenzivno športno aktivnostjo, lahko hitro pride do nenadnega srčnega dogodka, infarkta in smrti.

O pojavu zlorabe genskega dopinga v športu je med prvimi pisal novinar Gazzette dello Sport Claudio Ghisalberti. Ta je pisal o tem, da so pri nekem športnem zdravniku na letališču našli substanci AICAR in TB500. Za kakšni substanci pravzaprav gre?
AICAR je sintezni analog amino riboze, ki se uporablja za zmanjšanje telesne mase na osnovi večjega metabolizma maščob, a ne gre za genski doping, ker substanca ni gen, temveč gre za sintezno različico gradnika DNK. TB500 pa je oznaka za beta timozin, ki je sintezna različica peptida, ki močno poveča razrast mišic, relaksira vezno tkivo, pospeši celično regeneracijo in izkazuje še mnoge druge učinke. Tudi ta snov ni gen, zato tudi v tem primeru ne gre za genski doping, je pa na listi prepovedanih substanc. 10 miligramov stane na črnem trgu okoli 500 evrov.

Gen lahko v celico vnesemo „ex vivo“ in „in vivo“. Lahko poveste kaj več o tem? Kateri vnos je morda najprimernejši za športnika?
Vnos „ex vivo“ pomeni, da celico ali tkivo odstranimo iz organizma, ji vstavimo želeni gen in vrnemo nazaj v organizem. Metoda „in vivo“ pa pomeni, da neposredno v telo, to je v mišico, tkivo ali kri, vbrizgamo nosilec z genom. Ta drugi način je gotovo manj invaziven in zato primernejši za nedovoljene manipulacije, saj naj bi se čim manj videl kakršen koli poseg v organizem.

Kolikokrat bi bilo treba postopek ponoviti, da bi genski doping pri športniku dosegel želen učinek?

Pravzaprav bi teoretično en ali dva vbrizga gena z optimalnim nosilcem že moral sprožiti nekakšen učinek, a tu pravzaprav nimamo nekih oprijemljivih podatkov, saj je genski doping še v povojih. Nekako sumimo, da se je začel leta 2008 na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer so domači tekmovalci dobili nesorazmerno veliko odličij. Seveda gre za čiste špekulacije in kakršnih koli resnih dokazov nimamo.

Kakšna pa so tveganja genskega dopinga? Kaj bi se, recimo, zgodilo, če bi se vnos ponesrečil?
Na veliko srečo so geni relativno hitro razgradljive molekule, ki zunaj celice, pa tudi v celici, hitro razpadejo s pomočjo encimov. Problematični so predvsem nosilci genov, še posebej virusni nosilci. Najlažje gen vnesemo v celico s pomočjo manipuliranega adenovirusa ali retrovirusa. Tu bi lahko nastale resne imunogene reakcije v primeru adenovirusnega vnosa genov ali celo do aktivacije in nastanka rakavih obolenj v primeru retrovirusnega vnosa. Ko so za zdravljenje vnesli terapevtski gen z virusom v otroke, ki so imeli dedno bolezensko neaktiven imunski sistem, so deset otrok ozdravili, pri dveh pa sta se razvili levkemiji podobni bolezenski stanji.

Obstaja možnost, da bi lahko genski doping prepoznali že s prostim očesom? Torej, da bi se zaradi vbrizgavanja DNK-zapisa spremenile nekatere ključne lastnosti posameznika?
V primeru vnosa gena za zaviranje miostatina bi se razvile prav vse mišične strukture, kar je s še tako intenzivnim treningom težko doseči, še bolj pa vzdrževati. Dobili bi kopije „schwarzeneggerjev“, ki bi bili podobni bodibilderjem, kar pri športnikih redko zaznamo, saj posamezni športi krepijo določene mišične skupine. A z gotovostjo seveda tega ne bi mogli trditi. Prav tako bi pri vnosu večjih količin gena za rastni hormon verjetno prišlo do akromegalije, to je do podaljšanja prstov, ušes, brade ... kar z lahkoto prepoznamo, a bi zopet težko rekli, da je to posledica genskega dopinga.

Doping? Ne, hvala!
Vabljeni k ogledu oddaje Polnočni klub z dne 17. 2. 2012, v kateri je bila glavna tema doping. Oddajo je povezovala Danica Lorenčič, gostje pa so bili Miha Zajelšnik, Maja Benedejčič, Lovro Žiberna in Jani Dvoršak.

Nobenemu športniku neposredno še niso dokazali genskega dopinga. Nekateri so prepričani, da bi lahko v urinu ločili tuji DNK-zapis. Menite, da bi lahko genski doping dokazali še kako drugače oziroma zakaj ga je tako težko dokazati? Najbrž je treba natančno vedeti, kam so bili vneseni geni, kar je podobno iskanju igle v kopici sena.
Tako je, količina gena je zelo majhna. Je pa res, da, recimo, gen za eritropoetin nima kaj iskati v mišičnem tkivu, saj naravno nastane le v ledvicah. Vedeti moramo tudi, da protidopinški test ne sme biti invaziven za športnika, zato je urin, v najslabšem primeru pa kri, skorajda edina možnost. No, ravno pred 14 dnevi je WADA (Svetovna protidopinška agencija, op. a.) objavila nov test za merjenje ostankov virusnih delcev v krvi, a test za letošnje olimpijske igre v Londonu še ne bo nared. Verjetno se zavedamo, da morajo biti dokazi 100-odstotni, torej mora biti test res nedvoumen.

Ko športnik doseže zunajserijski rezultat, veliko ljudi takoj pomisli na doping, kljub temu, da testi ne pokažejo ničesar. Menite, da se genski doping v športu izvaja že dalj časa?
Sam sem mnenja, da je primerov genskega dopinga zelo malo. Zakaj? Ker ga v nasprotju z enostavnimi molekulami ne moremo razviti brez vrhunskih laboratorijev in vedenja večje skupine ljudi. Po drugi strani pa je sedaj res „pravi“ čas za uporabo genskega dopinga, saj imamo še relativno skromen nabor testov, ki bi lahko dokazali vsebnost genov oziroma nosilcev vnesenih genov v organizmu.

Genski doping je na črnem seznamu WADE od leta 2003. Po novih pravilih lahko agencije vzorce športnikov hranijo do osem let. Bo to dovolj časa za razvoj tehnologije in dokazovanje genskega dopinga?

Osem let je relativno kratek čas. Če je bil genski doping uporabljen v Pekingu pred štirimi leti, močno dvomim, da bomo že čez štiri leta lahko dokazali nedovoljeno uporabo v vzorcih.

Takoj, ko bo genski doping mogoče dokazati, bodo razvijalci dopinga postali še previdnejši. Pa vendarle bodo sledi najbrž ostale. Mislite, da bo genski doping moč dokazati za nazaj?
V znanosti je zelo težko kaj stoodstotno trditi. Mogoče je sicer, da bomo lahko dokazali, da na primer že zdaj množično uporabljajo genski doping, pa ga še ne znamo dokazati. Vseeno nekako dvomim. V nasprotju s sinteznimi molekulami, ki lahko v organizmu, predvsem v laseh in kosteh, ostajajo še leta, se geni zelo hitro razgradijo. A vedno obstaja možnost, da bi dokazali vsaj produkte, torej proteine in peptide, ki so nastali po vnosu genov. Znanost tudi na tem podorčju izjemno hitro napreduje, žal so pa razvijalci dopingov vedno korak pred protidopinškimi kontrolami.

Mitja Lisjak, <a href="https://twitter.com/lisjakm">@lisjakm</a>
Prijavi napako
Komentarji
redline
# 20.07.2012 ob 10:20
Želja po uspehu in slavi očitno nekaterim (beri: mnogim) zamegli um in so pripravljeni naredi marsikaj, da jm uspe. Osebno ne razumem že tega, da lahko nekdo brez jasnega razloga vleče dim vase, kaj šele tega, da vbrizgava toliko strupov v svoje telo....

...boj proti dopingu mora obstajat, sicer bomo čez leta gledal le še izklesane narkomane, ki bodo bili vsi izumetničeni...Povsem drugačni od teh danes. V kolikor bodo obstajale komisije, se bo vsaj večina bala sankcij in po teh spojinah ne bodo posegali. Kazni za dopingirance pa bi morali zaostriti. Če goljufaš, si izločen FOREVER.
nomenestomen
# 20.07.2012 ob 10:25
vse denarne nagrade stran, vse sponzorje stran, pa bo šport spet tisto kar je nekoč bil.

želja po denarju je večja od dejanskega namena športa, ZDRAVO življenje
MIRNČAN
# 20.07.2012 ob 10:12
Ne vem kako lahko nekdo v svoje telo kaj takega vbrizgava. Drugače pa odličen članek.
problem43
# 20.07.2012 ob 11:04
težava dopinga je v rekreativcih, ki za to, da so na xy mestu na vaškem maratonu pripravljeni storiti marsikaj...profesjonalni športniki so drug svet, oni se zavedajo v kaj se spuščajo za svoj vsakdanji kruh, pač tako kot rudarji gredo v rudnik kljub stalni nevarnosti nesreče, tako kot vojaki na drugi celini daleč od svoje domovine tvegajo glave in se bojujejo, tako pač športniki reskirajo nekaj več, da so najboljši...nisem zagovornik dopinga, jih pa popolnoma razumem...ne razumem pa lokalnih herojev, ki se pikajo s steroidi in bog ve še s čim, da so največji v svojem fitnesu, bloku, kraju...
erixon
# 20.07.2012 ob 11:18
Pri športu se gre za to, kdo ima boljše telesne predispozicije, ki jih je sposoben s treningom pripeljati do maksimuma. Vsak je telesno prilagojen za doseganje vrhunskih rezultatov v le določenih disciplinah. To je pač genetika. Ni vsak za vse, zelo enostavno.

Ne gre pa se za to, kdo ima boljšega farmacevta, ki večinoma gleda na zaslužek in ne toliko za zdravje svojega varovanca. Šport bi moral biti zdrav, kar pa na žalost vrhunski šport že dolgo ni več.
veger
# 20.07.2012 ob 11:12
Tale dr. Borut Štrukelj pa ve veliko o teh stvareh!! Dober članek.
nocik
# 20.07.2012 ob 11:55
tomjaz ti si pa zelo naiven. še pri športih kot so golf, lokostrelstvo, šah padajo na dopingu. in po tvoje v športu kjer se obrnejo silni milijoni in kjer je treba vsake tri dni teči 10 km in več doping ne pomaga?
Arndovia
# 20.07.2012 ob 11:09
S tem da jaz nekako ne razumem zakaj je sploh doping kot tak prepovedan ... Pa naj malo razložim :)

OK eno je športni dosežek in tekmovanje (npr. na OI), kjer bi naj imeli vsi iste predizpozicije. A vseeno se mi zdi, da tega nikoli ni. Imaš večinoma temnopolte tekače, ki dosegajo bistveno boljše rezultate (predvidevam da ima to nek vzrok), plavalce manjše/večje postave, nekoga, ki ima eno nogo daljšo od druge in mu to pomaga v njegovi disciplini (naštevamo lahko celo noč) itd. Skratka nikoli niso športniki na "isti liniji" (a me kdo razume :P?). Pa recimo, da se tukaj te substance prepovejo. OK.

Kot drugo potem ne razumem zakaj bi bil doping prepovedan, če ga izvajaš v lastni režiji. Podobno kot se na veliko kopujejo kreatini in ostala prehranska dopolnila (ja so prisotna v naravi, ampak nikoli v takih količinah in v taki obliki) Potem ne razumem zakaj ne bi nek nadebuden mladenič (18+), ki bi rad imel večjo mišično maso se poslužil steroidov. Zakaj pa ne. Njegovo telo in naj dela kar hoče. ČE je državi in družbi toliko mar, da bi ga "rada zaščitila" (pred samim seboj?) potem bo potrebno tudi omejit uporabo cigaret, alkohola, mastne hrane, poležavanja ... Po tej logiki bodo morali državni uradniki nonstop frfotat okrog nas in nam solit pamet pri vsaki stvari, ki jo počnemo ...

Vem, da se bo vsula zdaj na mene polno očitkov in negativnih odgovorov, ampak ... vseeno bi rad sprožil debato o tem vidiku dopinga in sem se pač postavil na to stran :)
SLOMIX
# 20.07.2012 ob 17:58
zvečer vsi v stožice!!!!
aufbiks
# 20.07.2012 ob 14:21
Če bi vsak mislil na svoje potomce, na svetu ne bi bilo debelih, alkoholikov in narkomanov.
TOJO21
# 20.07.2012 ob 10:55
Res žalostno, za zmago, za slavo in za denar vse. Kruta resnica današnjega športa. Seveda nam je lahko govorit, če bi bili na njihovem mestu pa ne vemo kaj bi naredili. Vsekakor odličen članek.
SsDrag
# 20.07.2012 ob 12:16
ma tisti, ki to delajo, so zame pošasti.
jodlzi
# 20.07.2012 ob 10:44
kar se pa mene tiče naj dovolijo vse...ko bodo začel cepat kot muhe po stadionih/tekmah se bodo tud športniki vprašali ali je tega vredno...če se ne bodo, pol tud ne vem zakaj bi jim moral pomagat...

ljudje se moramo še veliko naučit...včasih je boljše malo drzneje in hitreje kot pa umiranje na obroke - doping se mi zdi perfekten primer za to...
molekinho
# 20.07.2012 ob 17:57
človešto je s tem, ko želi z genetiko ustvariti popolnega človeka, dokončno dokazalo, de se hoče iti boga. če to postane ustaljena praksa se zagotovo ne bo dobro končalo.
ne_blwdi
# 20.07.2012 ob 14:40
Po mojem mnenju je Rafael Nadal tipičen primer dopingiranega športnika.
Če je to res ali ne pa najbrž ne bomo nikoli izvedeli.
aufbiks
# 20.07.2012 ob 14:30
Sicer pa si poglejte tole statistiko:

medalje za Veliko Britanijo na poletnih olimpijskih igrah po letih
1996 Atlanta 1 zlato 15 medalj
2000 Sydney 11 zlatih 28 medalj
2004 Atene 9 zlatih 30 medalj
2008 Peking 19 zlatih 47 medalj

medalje za Kitajsko na poletnih olimpijskih igrah po letih
1996 Atlanta 16 zlato 50 medalj
2000 Sydney 28 zlatih 58 medalj
2004 Atene 32 zlatih 63 medalj
2008 Peking 51 zlatih 100 medalj

Procentualno skoraj identičen skok v številu vseh medalj za obe državi na zadnjih OI. Kitajci imajo vsaj izgovor, da so bili motivirani pred domačo publiko in da imajo več športnikov.
bettt
# 20.07.2012 ob 11:57
Vsi tisti, ki talate minuse temu, kar je napisal oildome

"Medtem ko eritropoetin poveča število eritrocitov, inzulinu podoben rastni dejavnik pospeši diferenciacijo celic in rast tkiv (podobno deluje rastni hormon)..."

Messi je ravno iz tega razloga prišel živet v Barcelono kot že zelo mlad, ker je imel neko bolezen v zvezi z rastjo, in so mu potem od (govorim na pamet letnico) 10. leta pa do 17.,18 šopali rastni hormon, ki glej ga zlomka deluje enako kot "inzulinu podoben rastni dejavnik".. Kaj to pomeni? Da, vsi tisti ki ste šokirani in je messi naj naj naj, naj vam povem SHOCKING NEWS, Messi je tolko boljši ker je edini ko je bil cca let sicer LEGALNO filan z zdravili za rast, ki pa imajo stranske učinke take, da si potem močnejši, hitrejši, vzdržljivejši, in zaradi tega zdaj toliko boljši od ostalih... :) Ampak on ga je lahko jemal, ker je bilo primarno to namenjeno zdravljenju.. Sekundarno pa ga je naredilo najboljšega nogometaša na svetu. :) Ne pravim da drugače ne bi uspel, ampak tako dolgo na vrhu nedopingiran (ali zdravljen, kar hočete) človek ne more zdržat. :)

Se pa sicer dopingirajo vsi, apmak v takih količinah, da je še dovoljeno... Pač vse vrednosti so na ful, ni pa čez mejo. :)

LP
Lluka
# 20.07.2012 ob 13:40
Dobro.. naj počnejo kar hočejo...
ampak , a mi zna kdo povedati..." a se ti športniki zavedajo , da to upliva tudi na njihove potomce???"
tagomago
# 20.07.2012 ob 11:57
Tragični,da vse to početje redno z zdravstvenimi pregledi športnikov spremljajo njihovi trenerji in žalostno tudi klubski zdravniki.Elastiko pač ne moreš vleči do neizmernosti.Vedeti moraš kdaj rečeš stop.
Zato je velik del krivde na njih.Ob vsem bombardiranhju ponudnikov vseh mogočih substanc,ki mlada,zdrava telesa pahnejo v smrt.
In potem sprenevedanje,saj je bil zdrav,redno na pregledih,dober,prespektiven,blabla
crnogorac
# 20.07.2012 ob 16:27
GENSKI DOPING bi se temu lahko skoraj pravim skoraj reklo GENSKI INZENIRING, ki se izvaja ze dalj casa in zacel se je v prehrambeni industriji. Danes, da dobite sadje na nase police, ki se ni njihov cas ali pa tudi ces celo leto se jih da dobiti kot so npr. jagode velike za 2-3 normalne a ko jo prerezes je votla, da o genski spremembi ne govorim na podrocju zitaric, krompirja in koruze. No od tu je sla stvar se malo dlje in to na zivali in ljudi. Pri ljudeh je pa malo drugacna zadeva, ker doping ali tocno to so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje tistih, ki imajo probleme z rastjo in misicno maso. To so naslednji preparati, ki pa jih ne bom analiziral vsakega po sebej so naslednji ; razni testosteroni, ki pa ga ima vsak v svojem telesu in mu ga telo proizvaja samo 97% gre v spolne namene a preostale 3 % gre za uporabo cloveka kot so dnevne fizicne potrebe a kadar seksamo se ves nivo unici in da se vrne nazaj na narmalni nivo v samem telesu traja do 72 ur., naslednji so hormoni HGH, GH, IGF, razni blokatorji, estrogeni itd. Nekdo je omenil, da nogometasi ne jemljejo nobenih pozivil in iz osebnih izkusenj vem, da jih, kajti celo sezono mi ne bo on tekel gor in dol samo to niso stereoidi temvec so pozivila kot so efedrin in cofein in se nekatera a jih ne bom omenjal. Ko sem prvic zasledil, da bejzbol igralci jemljejo mi je bilo marsikaj jasno glede sporta Efedrin je bolj iskan pri vzdrzljivostnih sportih kot so kolesarjenje, maraton, plavanje kajti stereoidi v teh primerih bi zavirali vzdrzljivost misicnih vlaken in elasticnost.
Sam se ukvarjam z bodybuildingom, ker mi je to postal nacin zivljenja odkar sem pred 20 leti prvic stopil v nemciji v veliki fitnes center. Te substance jemljem, ker v tem sportu, ce zelis uspeti moras iti na to a povem vam, da je rekreativcev med njimi, ki jemljejo v primerjavi z nami, ker tisti ki se ukvarjajo z bodibuildingom ni receno da zeli tudi tekmovati in uspeti a bavi se kot pa rekreativci, ki zelijo se nabiti za letno sezono in teh je vec a poanta ni ta. Da se vrnem jemanju teh substanc je pomembna prva in edina stvar, da so to zdravila kot vsako drugo zdravilo kot aspirin ali antibiotik in tako se mora to tudi tretirati in ne kot neki bonboni ali kaj bodobnega. V AMERIKI ko sem bil vsak drugi jemlje a tisti, ki ve za kaj se gre zlahka opazi mu na kozi. V Ameriki je pomembna samo zmaga in ne drugo mesto, ker za njih je drugoi mesto kot da si zadnji samo ni glih tako pac izgubil si. Veliko sem dozivel v Ameriki in tam se tudi naucil o teh stvareh kako se jim streze in tudi knjige imam o teh substancah.
Hocem vam povedati, da sportni duh ni umrl samo nekateri bi radi si pomagali z nekaterimi preparati da gredo preko svojih zmogljivosti in da zmagajo seveda, ce imas denar in to je pa drago in tu gre veliko, veliko denarja. Samo za primer eden profesionalni bodybuilder poraabi povprecno na teden 1000˘$ in se vec z prehrano jaz pa 1000 € na mesec in se slepam, da bi prsu zraven. Pri nas je to TABU tema a v AMERIKI je to toliko razvejano in prepleteno, da sploh ne mores opisati. Od NBA, NHL, NFL . Komaj cakam, da bo prislo na dan v nogometu a to se se ne bo zgodilo, ker to je najjaci lobij na svetu od vseh sportnih panog.
Niso vsi PHELPSI ali BOLTI ali TIGER WODSI ali mali mesiji in ronaldi in tisti, ki niso bi radi bili oni SIMPL IS THAT. Bi pisal o tem veliko a mnogim od vas ni marsikaj jasno in tako bo. Res pa je se za konec, da o nezeljenih ucinkih noben ne razmislja in samo kar mu bo prineslo glede moralnih vrednot v sportu pa drugic, ker to je druga zgodba.
stojan1111111
# 20.07.2012 ob 15:19
Ve li gdo iz česa izhaja suhost (mršavost človeka) in slab vid?? Za slab vid mislim da je glavni krivac umetna svetloba, luči na elektriko gledanje v monitore računalnika in gledanje televizije?
al1989
# 20.07.2012 ob 14:44
Glede prenosa na potomce pri genskem dopingu ni problema, ker gre vsaj za enkrat še le za somatski genski doping. Podobno kot pri genskem zdravljenju, ki ga delimo na somatsko gensko zdravljenje, ki se že tudi uporablja v praksi (gre za vnos vektorjev, ki vsebujejo določen gen v somatske, že diferencirane celice (mišične, ledvične ...) in se loči od zarodnega genskega zdravljenja po tem, da pri tem gene vnašamo v zarodne celice, kar pomeni da se bo ta gen izražal v vseh celicah in se tako tudi prenašal na potomce. Zarodni genski doping bi zgledu nekak tak, da bi se dva starša odločla, da želita da bo njun otrok vrhunski športnik, kar pomeni da bi ob umetni oploditvi v ta skupek zarodnih celic vbrizgal še mal gena za eritropoetin, pa inzulinu podoben rastni faktor, pa odstranl še kak gen za debelost in na konc bi dobla vn supermana :)
lmatjaž
# 20.07.2012 ob 14:08
Pa tudi na moje in tvoje potomce..
lmatjaž
# 20.07.2012 ob 12:43
Poučen prispevek.

In kaj se nam obeta v prihodnosti?
Pomojem, vsaj dokler bo nivo osebne etike strmo padal, "bolj atraktiven" a žal manj pošten šport.

Hmm.. če bi snemal film bi imel kar nekaj možnih scenarijev. Mogoče se enkrat v daljni prihodnosti pojavi celo kategorija D+.. se pravi zdravi mladinci, zdravi člani, steroidni člani (D+)..he he...
KunteKinte
# 20.07.2012 ob 12:17
mesi je bil kot otrok prenizek..zato je dobival rastni hormon..to zdravljenje mu je plačevala barca..tudi prio nas mladostniki ki imajo težave z rastjo dobivajo rastni hormon pod zdravniškim nadzorom..
če bi bil mesi samo produkt HGH potem bi imeli na stotine mesijev..genetika je na prvem mestu
sunken
# 23.07.2012 ob 01:25
zanimiv članek. le tko naprej!
b7
# 20.07.2012 ob 16:42
@tomjaz11 malo se spusti na realna tla, v nogometu se vrti preveč denarja da bi dovolili da se športnike testira in dobi na dopingu...in glede na plače si ga lahko vsi privoščijo...medtem ko je bla Joli 3x v istem tednu testirana ko so jo dobili, nogometaši niso 3x v življenju testirani...
@Arndovia kdo je pa rekel da doping ni dostopen v lastni režiji? alkohol je na listi prepovedanih stredstev, diuretiki prav tako, v kapljicah za oči maš doping, v dodatkih za hujšanje tut če je efedra notr...moraš pa mal bolj specifično povedat, ampak glede na listo prepovedanih sredstev je veliko stvari prosto dostopnih in jih veliko ljudi vsakodnevno jemlje, pa še vejo ne...
takahura21
# 21.07.2012 ob 01:09
Ma doping je zakon ;) Nej organizatorji skrajšaje etape pa tekme pa krajše sezone lol. Če je človek sposoben naravno od vode pa riže brez dodatkov, odpelat tour de france pol se selm na mars :D
cricka
# 20.07.2012 ob 15:19
bettt ti si en bimbo
tomjaz11
# 20.07.2012 ob 10:53
oildome: V nogometu, ti ne pomaga doping skoraj nič , če hočeš biti izjemen nogometaš moraš imeti dobro kontrolo nad žogo, tehniko, podaje, streli, pregled nad igro in to pride samo iz treningov, če to vzemaš ti sam pomaga hitrost, moč in kondicija. To pomaga le pri Atletiki, kolesarstvu, no vse kar je povezano na čas. Kar se tiče Messija on ni hiter, ampak je izjemno spreten z žogo in tudi Ronaldo on je hiter že skos od kar ga poznam in že ko je bil v Sportingu je bil neverjetno hiter in ima odlično tehniko.
jedercan
# 20.07.2012 ob 10:55
kaj to pomeni da skakalec v višino z palco si recimo vbrizga dnk kobilice in pol ne rabi več palce? xD
MIRNČAN
# 20.07.2012 ob 10:56
Tudi pri nogometu ti pomaga. Novakoviča naprimer so čist zafiksali da je lahko igral proti Rusiji. Če bi takrat dobil kontrolo bi sigurno padel. 90 minut skos gor pa dol šprintat je zelo težko.
oildome
# 20.07.2012 ob 10:22
nič novega. en tak produkt je messi.
Videonovice
Športniki se še vračajo z iger 00:01:03, 16.08.2012
Olimpijska zastava potovala po Riu 00:00:34, 16.08.2012
Türk sprejel slovenske olimpijce 00:03:46, 14.08.2012
Semenya in Liu v domovini 00:00:56, 14.08.2012
Anketa o olimpijskih igrah 00:01:02, 14.08.2012
London si zasluži visoko oceno 00:01:55, 13.08.2012
Zakulisne zgodbe olimpijskih iger 00:01:33, 13.08.2012
Čez štiri leta je na vrsti Rio 00:03:52, 12.08.2012
Rogge o igrah v Londonu 00:02:47, 12.08.2012
Nov rekord jamajške štafete 00:02:02, 12.08.2012
Izjava Primoža Kobeta 00:00:51, 12.08.2012
Hrvaški vaterpolisti prvaki 00:01:07, 12.08.2012
Francozi ostajajo na vrhu 00:01:36, 12.08.2012
Košarkarsko zlato v ZDA 00:00:59, 12.08.2012