Preostali športi
(8)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 39 glasov Ocenite to novico!
Boris Žorž
Tam, kjer se najbolje počuti. Boris Žorž je od začetka 90. let najraje v zraku, kariero jadralnega letalca pa je kronal v petek, ko je osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu v Moravski Trebovi. Foto: Milan Korbar
       Po treh dneh sem vodil za 100 točk, nato je prišel tisti malo slabši dan, ko je bil močen veter in nisem štartal pravočasno. Tisti, ki so štartali 20 minut za menoj, so imeli boljše razmere.       
Boris Žorž
Žorž je osvojil prvo slovensko medaljo na evropskih prvenstvih jadralnih letalcev po osamosvojitvi. Blizu je bil že pred dvema letoma, a je imel slab dan in vse je šlo po zlu. Foto: Nataša Žorž
       Zmagovalec je tisti, ki najhitreje odleti nalogo. Dnevno lahko dobi do tisoč točk, kar pa je odvisno od dolžine naloge in časa leta. Če naloge ne opraviš in pristaneš zunaj letališča, je izguba točk tako velika, da je tekma izgubljena.       
Boris Žorž
Evropski prvak je postal Nizozemec Tim Kuijpers, ki je Žorža ugnal za 90 točk. Foto: Nataša Žorž
       Odločati se je treba, kdaj zapustiti dviganje, kako hitro leteti, po kateri poti, kje iskati naslednje. Če bi v jadralnem letalu izklopil možgane, si v 10 do 15 minutah na tleh. Neprestano je treba razmišljati.       
Poseben občutek je, ko si sam v zraku in moraš čim bolj izkoristiti naravo. Foto: Boris Žorž

Dodaj v

Če izklopiš možgane, si v petnajstih minutah na tleh

MMC-jev pogovor z Borisom Žoržem
8. avgust 2017 ob 06:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenija ima v jadralnem letalstvu, tem psihično zelo napornem športu, kjer je treba sprejeti veliko odločitev, spet tekmovalca v evropskem vrhu – Boris Žorž se je z EP-ja na Češkem vrnil s srebrom.

43-letni Žorž (Aeroklub alpski letalski center Lesce) je v Moravski Trebovi v klubskem razredu po tretjem dnevu celo vodil, na koncu pa je moral priznati le premoč Nizozemca Tima Kuijspersa. O tem, kako je potekalo tekmovanje in še marsikaj o jadralnem letalstvu, ki se mu je zapisal pred 26 leti, nam je Boris Žorž pripovedoval takoj po prihodu v domovino.


Na evropskem prvenstvu v jadralnem letenju ste v klubskem razredu v Moravski Trebovi osvojili srebrno medaljo. Ste pred prvenstvom razmišljali o medalji?
Želja je bila, a je ogromno dejavnikov, ki vplivajo na uspeh. To je prva slovenska medalja po samostojnosti, ki ji je bilo pa kar nekaj letalcev že blizu. Problem je zaradi same narave tekme. Tu ni tako, da prideš, imaš dober dan in osvojiš medaljo. 14 dni moraš leteti dobro. Noben slab rezultat se ne odšteje, to je največja težava. Pogosto sem bil blizu, pred dvema letoma tudi v igri za zmago, a sem imel slab dan. Tokrat se je vse sestavilo, zelo sem bil konstanten, le en malo slabši dan sem imel, kar ni bilo usodno, saj tudi drugi delajo napake. Po treh dneh sem vodil za 100 točk, nato je prišel tisti malo slabši dan, ko je bil močen veter in nisem štartal pravočasno. Tisti, ki so štartali 20 minut za menoj, so imeli boljše razmere.

Jadralci se lahko sami odločite, kdaj štartate?
Drži. Rečejo: linija je odprta, lahko greste. Ni pa treba, da takrat že štartaš. Pogosto sta taktično čakanje in odločitev, ali štartati prvi ali spustiti naprej tekmece. Ko se enkrat odločiš, potem poskušaš čim hitreje prileteti do cilja. Seveda je drugače, če se pričakuje slabše vreme, takrat štartamo vsi naenkrat.

Vreme je na Češkem precej nagajalo, kajne?
Prvi teden smo imeli smolo in nismo leteli, potem je bilo šest zaporednih dni, ko smo lahko tekmovali. Štirje tekmovalni dnevi morajo biti pod streho, da je tekmovanje priznano.

Evropski prvak je postal Nizozemec Tim Kuijpers, ki vas je ugnal za 90 točk. Je bila za vas tudi zmaga dosegljiva?
Vsekakor. Če bi tekmovanje trajalo še kak dan, bi bilo vse mogoče. Normalna nihanja so okrog 100 do 200 točk, to je mogoče pridobiti, če imaš dober dan, tekmec pa slabega. Če si posamezen dan po treh urah letenja od tekmeca hitrejši za 15 minut, lahko že to pomeni tudi do 200 točk razlike. Skratka, nekje si imel malo slabše vreme ali se uštel pri računanju, pa izgubiš 10 do 15 minut in sanj o vrhunski uvrstitvi je konec.

Kakšna so pravila? Kako vodstvo tekmovanja nadzira, ali je letalo res letelo tam, kjer bi moralo?
Vsako letalo ima zapisovalnik letenja, ki elektronsko zapisuje, kje letiš. Vodstvo tekmovanja predpiše, kje je treba leteti, kje je štartna točka in kje so posamezne točke, ki jih je treba pravilno obleteti. Ko je vreme nepredvidljivo, lahko predpišejo tudi večja območja, znotraj katerih poskušaš leteti čim hitreje. Zmagovalec je tisti, ki najhitreje odleti nalogo. Dnevno lahko dobi do tisoč točk, kar pa je odvisno od dolžine naloge in časa leta. Če naloge ne opraviš in pristaneš zunaj letališča, je izguba točk tako velika, da je tekma izgubljena. Na koncu zmaga tisti, ki ima največ točk. Lahko nimaš dnevne zmage, pa si na koncu vseeno najboljši. Ta sistem je podoben, kot pri etapnih kolesarskih tekmah.

Zakaj ste morali pred tekmovanjem znižati težo letala in kako ste to storili?
Ob pregledu letala smo ugotovili, da sem za 10 kg težji od referenčne mase. To bi pomenilo, da bi dobil slabši korekcijski faktor in vsak dan izgubil 0,4 odstotka točk. Odstranil sem opremo za kisik, akumulator in oddajnik v primeru nesreče in s tem prišel pod referenčno maso. Če si lažji od referenčne mase, dobiš boljši faktor. To pravilo velja od lani. Prej nam je bilo v interesu, da smo čim težji.

Kaj so glavne značilnosti klubskega razreda, v katerem tekmujete?
Klubski razred je zasnovan tako, da je večini finančno dostopen. Letala so lahko stara tudi do 50 let. Ker vsa niso enaka, obstajajo korekcijski faktorji, da je tekmovanje pravičnejše.

Kako draga so takšna letala?
Od 10 do 20 tisoč evrov, v višjih razredih pa gredo številke lahko strmo navzgor. Jaz imam zadnjih šest let svoje letalo. Menim, da imam najboljše mogoče letalo za ta razred in prav z nakupom tega letala sem začel dosegati boljše rezultate.

Z vami je bila na Češkem vsa družina, tudi oba otroka. Imate v svoji ženi tudi pomočnika ali morda svetovalca oziroma psihologa?
Žena pomaga pripraviti letalo, na štartu teče na krilu, ob pristanku me pride iskat z avtomobilom, če pristanem zunaj letališča, prav tako pride po mene. Pomaga tudi po psihološki plati, točno ve, kdaj me pustiti pri miru in kdaj me brcniti v rit. Problem je, če so drugi jadralci obleteli disciplino, jaz pa ne. Takšen rezultat boli in znam biti siten.

Koliko ur ste lahko posamezen dan v zraku?
Od štiri do pet, če so dolge discipline, tudi do sedem.

Ste po takšnem dnevu uničeni?
Po enem samem dnevu niti ne toliko, če pa se leti več dni zapored in sploh če si imel zunajletališki pristanek, se pa kar pozna. Priporočljivo je, da si dobro telesno pripravljen. Jadralno letalstvo je bolj psihično naporen šport, saj je treba sprejeti veliko odločitev. Jadralno letalo nima motorja in izgublja višino. Hitreje kot letiš, bolj izgubljaš višino. To potem pridobimo s kroženjem v dviganjih. Odločati se je treba, kdaj zapustiti dviganje, kako hitro leteti, po kateri poti, kje iskati naslednje. Če bi v jadralnem letalu izklopil možgane, si v 10 do 15 minutah na tleh. Neprestano je treba razmišljati, se odločati, če pa nisi telesno dobro pripravljen, se ne moreš dobro odločati. Skratka, pri dolgih dirkah imaš prednost, če si dobro telesno pripravljen.

Po poklicu ste meteorolog na oddelku za letalske prognoze, zaposleni na ljubljanskem letališču. Vam znanje meteorologije veliko pomaga v športnem udejstvovanju?
Le do neke mere. Kakšen proces bolje poznaš, ni pa neke večje prednosti. Za vreme se že prej predvideva, kakšno bo, tebi ostane le interpretacija. Gledamo in izbiramo oblake, teren. Kdor bolje prebere vreme na oko, kot rečemo, tisti zmaga, ker se lahko najbolje taktično odloči. Ko sem na letošnjem evropskem prvenstvu izgubil 200 točk, sem presodil, da bo vreme slabše, štartal disciplino bolj zgodaj in bil prepočasen.

Se strinjate, da je jadralno letalstvo kraljica letenja?
Zagotovo. Ne predstavljam si drugega letenja. Tudi poklicni piloti gredo v prostem času v jadralno letalo, kjer nimaš motorja, ki bi ti pomagal, tako da moraš čim bolj izkoristiti naravo. Obstaja pa več stopenj teh užitkov. Nekdo le lokalno jadra kakšno uro ali dve, drugi gredo na prelete, kar je tudi meni všeč, nekateri tudi tekmujemo.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
vox14
# 08.08.2017 ob 07:30
Jadralno letalstvo je eden izmed najlepših športov oziroma najlepših dejavnosti, kar jih je. Drag in nepraktičen (potreba po ekipi za vzlet, pristajanje na velikih ravnih površinah brez ovir, večdnevno čakanje na ugodno vreme) ampak čudovit.
MZ
# 08.08.2017 ob 11:23
Pa še to - kar nekaj evropskih držav precej vlaga v jadralno letenje in jadralne pilote. Piloti so tako deležni podpore (z denarjem in letali), treninga, itd. Tu prednjačijo predvsem Nemčija (ki ima po nekaterih podatkih skoraj polovico vseh jadralnih pilotov na svetu!), Francija, Češka, Švica, verjetno še katera država.

V Sloveniji ta podpora ni taka, kot v omenjenih državah. Piloti se morajo marsikdaj znajti sami in iskati načine in sredstva za trening in udeležbo na tekmovanjih. Zato je 2. mesto na evropskem prvenstvu še toliko bolj impresiven dosežek.
MZ
# 08.08.2017 ob 11:00
Jadralno letenje ni tako drag šport. Je nekako na nivoju marsikaterega bolj "ljudskega" športa, kot je npr. smučanje ali tenis. Res pa, da stroški pričnejo naraščati, če se s tem ukvarjaš bolj intenzivno - ampak tako je pač pri čisto vseh športih in dejavnostih.

@Krjavelj:
Jadralno letenje ni zgolj šport za zelo bogate, temveč je ena cenejših oblik letenja. Bolj kot denar je tu problem časa. Če greš letet, lahko računaš, da boš za to porabil cel dan...ni ravno kot pri kolesu, ko greš za uro, dve na kolo, se vmes celo ustaviš, in je to to. Poleg tega velika večina pilotov leti v aeroklubih, kjer članska obveznost vsebuje tudi delovne ure in je tudi za to potrebno žrtvovati nekaj časa.
Drug problem pa sta vztrajnost in požrtvovalnost. Že letenje na preletih zahteva kar nekaj časa, da se osvojijo potrebne prvine, tekmovanja pa so še eno stopnjo višje, saj se na dirkah leti v precej raznolikem vremenu - od dobrega do takega, da nikdar nisi povsem prepričan, kako se bo razpletel dan.
Žal pa vztrajnosti velika večina ljudi (predvsem mlajših) nima. Kdor gre v letenje zgolj zato, da se bo okrog hvalil s pilotsko licenco, bo najbrž ta čudoviti šport tudi kmalu opustil.

@Henry:
Nikar kar na pamet. Potrebno se je vprašati, čemu se jadralno letenje (podobno tudi jadralno padaltsvo, pa alpinizem in še kak tak šport) smatra kot postranski.

Veliko krivde je v športnih urednikih, ki kaj dlje od športov z žogo žal ne vidijo. Poleg tega je jadralno letenje eden takih športov, kjer se ne obrača toliko denarja, kot npr. pri nogometu, košarki ali Formuli 1. Tu se ne plačujejo mastne odškodnine za prestope športnikov, niti jadralni piloti od tega ne bodo nikdar obogateli tako, kot športniki zgoraj navedenih športov. Velika večina jadralnih pilotov v šport vlaga svoj denar (nagrade an tekmovanjih namreč niso denarne), sponzorje pa dobijo precej težje.

Upam, da mi je uspelo vsaj malo osvetliti ozadje jadralnega letenja.
Krjavelj
# 08.08.2017 ob 07:50
Končno nas je prepoznal tudi mainstream medij. Slovenija je v samem vrhu po kakovosti pilotov v jadralnem letalstvu in jadralnem padalstvu.
Žal pa je to res, zelo lep a povsem nepraktičen šport, predvsem pa šport za bogate, čeprav nas nekateri letalci poskušajo prepričati o nasprotnem. To se pozna tudi po prilivu mladih. Vse manj jih prihaja, če pa že, pa so to otroci pilotov... Pri nas v klubu smo imeli vsako leto začetniški tečaj, zdaj je le če se nabere dovolj kandidatov, in ni vsako leto..
smajci
# 08.08.2017 ob 08:48
Drag šport? ...mene jadralno letenje pride toliko kot kadilca štiri pet mesecev kajenja. Gre pa veliko časa tako da predvsem rabiš potrpežljivo ženo :)
bruhnmici
# 08.08.2017 ob 08:29
Zdaj ti bo moral pa še sodelavec Bergant čestitat ;-).
ozi
# 14.08.2017 ob 22:10
čestitke! bravo!
Henry
# 08.08.2017 ob 10:01
Ah, še en popolnoma obstranski šport, kjer so naši v vrhu - nobeno presenečenje več...
Kazalo