Preskočila bom razprave o tem, ali sta olimpijski medalji res več vredni kot Stanleyjev pokal, zakaj nismo nagradili uvrstitve v nogometni raj in ali so ekipni športniki pri nas zapostavljeni. Vsi ti pomisleki so upravičeni in o njih lahko razpravljamo čez leto, danes pa še enkrat k osrednjemu sporočilu sinočnje prireditve. Vrhunski športniki so navdih. Za uspeh so prestali precej več, kot vidimo ali vemo.

Zakaj bi moral navijati za Tino Maze?
Pred dnevi me je sodelavec presenetil z vprašanjem, zakaj bi moral navijati za Tino Maze. Moj odziv na prvo žogo je seveda bil: "Ni ti treba, saj veš, da je v življenju treba le dve stvari." A morda bi si vseeno zaslužil bolj temeljit odgovor. Še vedno ga sestavljam, a morda je del odgovora prinesla tudi sinočnja prireditev. Vrhunski športniki vračajo vero v dobro in so vzorniki. Priznam, to je preveč preprosto. Vzorniki so mlajšim, nam starejšim pa prepogosto zbujajo slabo vest. Zato jih težko razumemo, lahko jih morda spoštujemo, ne moremo pa navijati za njih.

Uspeh z delom, ne poznanstvi
Vrhunski športniki nam zbujajo slabo vest, ker dokazujejo, da je mogoče s predanim delom doseči vse. Trkajo nam na vest, ko se nam ne da potruditi. Ko odidemo iz službe 10 minut prej, da bi ujeli mestni avtobus in svojega izdelka ne dokončamo tako, kot bi morali. Športniki treningov ne končujejo prej, zelo pogosto ostanejo dlje in ponavljajo monotone vaje. Vrhunski športniki nam gredo na živce, ker rušijo prepričanje, da je v Sloveniji nekaj mogoče doseči le z zvezami in poznanstvi. Vrhunski športniki nas spravljajo ob pamet, ko dokazujejo, da tradicionalno slovensko jamranje v svetovni konkurenci zveni bedno.

Zgraditi kulturo uspeha
Zato je včasih težko iskreno navijati za Tino, Petra, Tejo, Anžeta, Vesno, Žana, Marcela ... Kaj pa oni vedo o naših težavah? In vendar je svojo osebno pot do uspeha najlažje graditi s tem, da uspeh privoščimo tudi drugim. Da ga privoščimo svojim sodelavcem, njihovim otrokom, ki so morda na nogometnem igrišču bolj spretni kot naši, da ga privoščimo gospodarstvenikom, kulturnikom, politikom in športnikom. Ko bomo v Sloveniji začeli graditi kulturo uspeha, bomo lažje razumeli, da uspehi drugih tudi nam pomagajo k temu, da smo boljši. In ne obratno.