Komisija športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije je pred časom imenovala Prezlja na mesto varuha pravic športnikov, skupščina krovne športne zveze v državi pa je atleta junija lani na tej funkciji tudi potrdila.

"Ta funkcija je zame velika odgovornost in zaveza, da bo ta institut zaživel in služil športnikom. To je novost, je v povojih in v razvoju. Kar se tiče reševanja težav, moje delo že poteka nemoteno, institut se urejuje tudi pravno, mislim, da bo v naslednjih letih zaživel na polno. Pišemo zgodovino, saj je tudi v svetu ta funkcija nekaj novega. Je pa res, da je treba zadeve dobro premisliti in jih časovno odložiti, da jih ne bi morali pozneje spreminjati," je na začetku dejal Prezelj.

Nujnost takšnega varuha je izpostavil tudi Edi Kolar, direktor direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. "V nacionalnem programu športa smo že dolgo razmišljali o tem, o varovanju družbenih in etično-moralnih vrednot, da so športniki prek vse svoje kariere zaščiteni, da lahko varuhu zaupajo svoje težave. Prav je, da športnikom ob tem pomagajo ustrezne institucije. Na podlagi pravilnika izvajanja športa na nacionalni ravni si bomo prizadevali zagotavljati ustrezne finance, da bo lahko varuh izvajal svoje delo. Zakon o športu je v pripravi, delovna skupina te funkcije še ni vključila, ampak OKS je dal pobude in verjamem, da se bomo dogovorili in da bomo lahko vse skupaj zakonsko opredelili. Vesel sem, da je prvi varuh Rožle Prezelj, saj je sam športnik in ve, čemu vsemu se je moral odrekati in kakšne so njegove dolžnosti, morda je doživel tudi kakšno krivico ... Po poklicu je pravnik, tako da je ena najboljših, če ne najboljša izbira za to mesto," je povedal Kolar.

Prezelj, ki si imenovanje šteje v veliko čast, je dejal, da bo v projekt vključeval tudi varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, saj sta panogi tesno povezani. "Športniki, predvsem mladi, imajo s tem institutom možnost, da lahko dobijo nasvet ali informacijo, ko nimajo odgovorov na svoja vprašanja. Športniki se ne želijo kregati in čeprav imajo kdaj subjektivne občutke, morajo imeti tudi občutek, da imajo svoje pravice. Moj način delovanja je drugačen od tistega varuhinje človekovih pravic. Želim si, da bo vse potekalo bolj neformalno, da bo šlo predvsem za posredovanje do te mere, da bomo našli skupni jezik. Športnikom želim pokazati, katere možnosti imajo pri dogovarjanju," je dodal Prezelj, ki ne izključuje javno dostopnega seznama največjih kršiteljev pravic športnikov ob zagotovljeni popolni anonimnosti posameznikov.

Obravnaval že 12 primerov
Do zdaj je imel že 12 primerov, kar je na dejstvo, da je institut šele ustanovljen, precejšnje presenečenje. "Moram reči, da sem kar presenečen, da je bilo primerov že 12. Večino smo lepo rešili, en primer pa rešujemo že tri mesece. Pri delu sem v navezi tudi z ombudsmanom pri ameriški zvezi, ki pravi, da je primerov veliko, sploh takih, ki se rešijo takoj, so pa tudi takšni, ki se vlečejo več mesecev. Mislim, da bo naše posredovanje vodilo tudi v večjo športno organiziranost, pri mojem delu pa bo ključna anonimnost, zato posameznih primerov ne želim komentirati," je še dejal Prezelj, ki je med drugim trikrat nastopil na olimpijskih igrah (12. na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, 20. leta 2004 v Atenah in 25. leta 2012 v Londonu).