Kamničan Janez Homšak, strokovnjak za fitnes, že ob šestih zjutraj
Kamničan Janez Homšak, strokovnjak za fitnes, že ob šestih zjutraj "pričaka" rekreativne športnike in jim predpiše krepilne in raztezne vaje. Foto: Osebni arhiv

Visoko intenzivne vadbe niso ravno primerne za vsakega rekreativca. Na dolgi rok telesu le škodujemo. Sprožimo lahko hormonsko neravnovesje, pojavijo se težave s hrbtenico, kolki, gležnji in koleni.

V fitnesih je vedno več visoko intenzivne vadbe, česar je trenerje kar malo strah. Med vadbami, ki jih priporočajo, je na vrhu pilates. Foto: Osebni arhiv

Nekateri mislijo, da že vse vedo, ko prebirajo članke na spletu. Zaradi možnosti poškodb je treba vadbo prilagoditi posamezniku, in to naj dela strokovnjak. Tudi če kupujemo delnice, se prej posvetujemo s finančnim strokovnjakom. Ne nazadnje: bi bolnega otroka peljali k zdravniku, ki ni izšolan za svoj poklic?

Janez Homšak
Vaje lahko izvajate tudi doma, toda bodite pozorni na pravilnost izvedbe. Foto: Osebni arhiv

Težava je, da tisti, ki čez leto ne delajo nič, potem pa gredo za en teden v tujino, želijo izkoristiti tedensko vozovnico in smučajo po šest ur na dan. Z zdravstvenega stališča je to samomor za telo, zelo nevarno početje, kar zadeva poškodbe.

Fitnes je lahko sam po sebi način življenja, lahko pa služi kot preventiva in priprava za druge športe, na primer tek, tenis, golf, smučanje. Foto: Osebni arhiv

Z Janezom Homšakom iz fitnes centra Bodifit Otelo smo se pogovarjali o tem, koliko lahko k pestrosti vadbe pripomore osebni trener, o smiselnosti obiskovanja fitnesa, vajah, ki jih lahko izvajamo doma, in mladini, ki si želi vedno bolj imeti brezhibno telo.


Razširjeno mnenje tekačev je, da njihova vadba, torej zgolj tek, zadostuje. Ali je smiselno, da tekači kdaj obiščejo še fitnes?
Zelo smiselno. Tega je sicer vsako leto več, a še vedno premalo. Problem je, kadar rekreativni športniki le tečejo in ne skrbijo dovolj za preventivo. Tek je monotono gibanje in na daljši rok se lahko pojavijo težave s koleni, kolki, gležnji, hrbtenico ... Pametno je torej vključiti tudi krepilne in raztezne vaje. Le redkokdo jih dela ali pa jih morda izvaja, vendar nepravilno. Naloga vsakega osebnega trenerja je tudi, da te nauči pravilno teči, kar zmanjšuje verjetnost poškodb.

Katere vadbe so v fitnesih zadnje čase najbolj priljubljene?
Visoko intenzivne vadbe, česar nas je kar malo strah. To ni ravno primerno za vsakega rekreativca. Naš način življenja ni relaksacijski, ampak imamo veliko obremenitev in stresa, časa pa malo. Če k temu potem dodamo visoko intenzivno vadbo, na katero nismo pripravljeni, na dolgi rok telesu le škodujemo. Sprožimo lahko hormonsko neravnovesje, pojavijo se težave s hrbtenico, kolki, gležnji in koleni.

Katero skupinsko vadbo bi potem priporočali?
Tekačem pilates, ker je velik poudarek na stabilizaciji trupa, ki ga imajo tekači večinoma zelo šibkega. Tu so še različne prilagojene vadbe, lahko tudi s pripomočki, na trenažerjih ali z utežmi. Ključno je, da je vaja primerno izbrana in prilagojena posamezniku. Zato je vedno pametno, da vadbo predpiše strokovno usposobljen človek.

Na RTV Slovenija je ta teden v znamenju rekreacije. Tako na radiu, televiziji kot na MMC-ju smo pripravili pestre vsebine. Več tukaj.



Kaj pa nasveti, ki jih lahko dobiš na spletu?
Marsikaj je pozitivnega, toda ena od slabosti je ta, da nekateri mislijo, da že vse vedo, ko prebirajo članke na spletu. Zaradi možnosti poškodb je treba vadbo prilagoditi posamezniku in to naj dela strokovnjak. Tudi če kupujemo delnice, se prej posvetujemo s finančnim strokovnjakom. Ne nazadnje: bi bolnega otroka peljali k zdravniku, ki ni izšolan za svoj poklic? Skratka, upoštevati je treba nasvet strokovnjakov za fitnes.

Včasih smo fitnes večinoma povezovali le z oblikovanjem mišične mase. Verjetno je danes drugače ...
Določen odstotek ljudi je še vedno usmerjen k estatiki in k temu "buildingu" mišic, a gre za majhen delež. Več je želje po izgubi telesne teže, saj ima vedno več ljudi težave s tem. Fitnes postaja tudi nekakšno zatočišče, kjer se rešujejo težave v smislu postrehabilitacije. Ko končaš zdravljenje pri zdravniku ali fizioterapevtu, je fitnes naslednja postaja, kjer predpišemo program vadbe, da določenih težav ne bo več.

Je še vedno tako, da so fitnesi poleti bolj prazni, pozimi pa v njih ni dovolj prostora?
Vedno bolj se izgublja trend, da se le pozimi trenira v fitnesu, poleti pa teče, ker s tem nismo nič naredili. Tudi poleti je treba vsaj vzdrževati tisto, kar smo v fitnesu natrenirali pozimi. Fitnes je lahko sam po sebi način življenja, lahko pa služi kot preventiva in priprava za druge športe, na primer tenis, golf, smučanje. Vedno več je tekačev, ki poleti pridejo vsak enkrat na teden v fitnes in delajo vaje za moč.

Omenili ste smučanje. Verjetno je bolj malo rekreativnih smučarjev, ki bi pred sezono hodili v fitnes ...
Saj to je težava, ker čez leto ne delajo nič, potem pa gredo za en teden v tujino, želijo izkoristiti tedensko vozovnico in smučajo po šest ur na dan. Z zdravstvenega stališča je to samomor za telo, zelo nevarno početje, kar zadeva poškodbe.

Se lahko tudi sami doma pripravimo na določen šport?
V osnovi vse lahko delamo doma z lastno težo. Vse te korekcijske in preventivne vaje. A zelo smiselno je, da nas strokovnjak pogleda in nam on predpiše vaje. Tega ne moreš kar prek interneta. Če ima tekač na primer težave z ahilovo tetivo, bo strokovnjak svetoval prave vaje za to težavo.

Vseeno pa obstajajo neke vaje, pri katerih ne moreš zgrešiti. Recimo počep.
Drži, ampak so tudi tu lahko napake, ker so obremenjena kolena. Doma lahko izvajamo tudi t. i. izpadne korake, čeprav v enem od oglasov pravijo, da to škoduje, ampak ni res. Pa sklece in vaje za stabilizacijo trupa.

Pride k vam veliko mladih, ki si želijo le izklesano telo?
Gotovo. To je tudi posledica medijev, Facebooka, naslovnic revij. Tako kot v ZDA je tudi pri nas vedno bolj v ospredju tvoj videt in to, ali si fit. Mladina si to želi. Saj ni nič narobe, če je mladina dejavna. Težava je, ker se veliko mladih premalo giblje in preveč sedijo. Ko bodo odrasli, bodo imeli ogromno težav s hrbtenico. Že v osnovni šoli je veliko tovrstnih težave in to se bo le stopnjevalo.

Je res, da k vam pridejo nekateri že ob šestih zjutraj na vadbo?
Čedalje več je takšnih, ki želijo trenirati pred začetkom delovnika, da so popoldne lahko z otroki. Sicer pa - v Mariboru so zdaj odprli fitnes, ki obratuje 24 ur na dan.

Visoko intenzivne vadbe niso ravno primerne za vsakega rekreativca. Na dolgi rok telesu le škodujemo. Sprožimo lahko hormonsko neravnovesje, pojavijo se težave s hrbtenico, kolki, gležnji in koleni.

Nekateri mislijo, da že vse vedo, ko prebirajo članke na spletu. Zaradi možnosti poškodb je treba vadbo prilagoditi posamezniku, in to naj dela strokovnjak. Tudi če kupujemo delnice, se prej posvetujemo s finančnim strokovnjakom. Ne nazadnje: bi bolnega otroka peljali k zdravniku, ki ni izšolan za svoj poklic?

Težava je, da tisti, ki čez leto ne delajo nič, potem pa gredo za en teden v tujino, želijo izkoristiti tedensko vozovnico in smučajo po šest ur na dan. Z zdravstvenega stališča je to samomor za telo, zelo nevarno početje, kar zadeva poškodbe.