Že lep čas pa se je vedelo, da se obetajo nekatere zamenjave in po alpskih smučarjih in biatloncih so v tej pomladi na Smučarski zvezi na tapeti smučarski tekači.

Včeraj so ostali brez predsednika Zbora in odbora. Da bodo morale kmalu po koncu zime zgoditi spremembe med tekači, se je dalo slutiti že lep čas. Da bo krajšo potegnil dolgoletni športni funkcionar Janez Vodičar, večina ni pričakovala, ampak prav on je naslednji na seznamu, ki sta ga v zadnjem obdobju zasedla Dušan Gorišek in Srečo Barbič.

To na polovici mandata na skupščini izvoljenih predsednikov zborov nakazuje smer, da so bile odločitve tistih, ki so izbirali, napačne ali pa vse skupaj smrdi nekje drugje.

Vodičar svoj odstop tudi obrazložil
Trije možakarji, ki so v letih, ko lahko ponudijo največ tistim okrog sebe, so še pred nekaj meseci prepričali svojo bazo, potem pa so po vrstnem redu, ki sem ga navedel, morali sestopiti s svojih mest. Vsak med njimi je imel svoje krvnike. Prva dva nista za vzrok navedla osebnih razlogov, ker te možnosti niti nista imela. Vodičar, ki je med vsemi tremi najbolj prepoznavno ime v širšem športnem okolju, pa je izbral to sicer precej izrabljeno frazo. Prav ali ne. Seveda se v to niti ne mislim spuščati. Svoj odstop nam je tudi obrazložil in če bo v prihodnje s svojim delovanjem v strokovnih krogih naše fakultete za šport še naprej sodeloval z našimi tekači, bo to le dobrodošlo. Če bo ob tem z mednarodnih simpozijev, kamor je vabljen, prinesel čim več znanja, ki ga bodo lahko črpali tudi tekači na smučeh, pa še toliko bolje.

Raven razprave marsikomu ni bil v ponos
Vodičarju so po hodnikih hotela na obrobju Ljubljane ob imenovanju mnogi napovedovali hiter sestop, češ da je preveč čustveno vezan na dolgoletno delo v biatlonu in da v teku zanj ne bo kruha. Ena prvih želja je bila tedaj vezana tudi na čim boljše povezovanje tekaškega in biatlonskega tabora. Ob njegovem odhodu tekači še vedno za vsak odhod njihovega tekmovalca med zimske lovce pravijo, da so jim bolje stoječi biatlonci ukradli tekmovalca. Ob dogajanju v sejni sobi Smučarske zveze v Podutiku bi si človek večkrat zaželel, da bi bil vsaj naglušen, če ne gluh. Raven razprave marsikomu v določenih trenutkih ni bila v ponos in če bi tako delovali naši tekmovalci, bi se zelo težko kosali z najboljšimi na svetu. Še dobro, da je bil prisoten prvi mož slovenske smučarije Enzo Smrekar, ki je nekajkrat z nasveti usmerjal razpravo. Izgovorov na račun napisanega v aktih Smučarske zveze, ki jih večina seveda ne pozna na izust, je bilo znova preveč. Premalo pa izražene želje po tem, da je treba, če so že zamenjave na vrhu, vse skupaj čim hitreje postaviti na stare tirnice.

Nova metla bo pometala po svoje
Težko gre verjeti, da je Vodičar odšel zaradi 30 tisočakov minusa v sezoni, ko so se tekači skozi sezono prebijali z najmanj denarja v zadnjih nekaj letih. Konec koncev je zdaj na predsedniško mesto povabljen Simon Jan, ki je vodil organizacijski odbor planiške tekme svetovnega pokala, ki je pridelal tudi dobršen del te luknje. Da je bila tekma najvišjega ranga na novem nordijskem centru, pa ima najbrž največ zaslug prav Vodičar. Ali je njegov odhod prvi in zadnji pred novo sezono, je težko reči. Nova metla bo pometala po svoje, mi pa bomo kakšen teden tudi še počakali. Odločitve naj bodo trezne in strokovne, razplet v sorodnem zboru pred slabim letom pa je lahko zelo dobra šola.