Ulaga bo zvezo vodil naslednje leto in pol – do konca olimpijskega obdobja, po igrah v Sočiju pa bo že redna volilna skupščina. Do Sočija bo lahko Ulaga urejal zadeve na sedežu zveze in postavil nove direktorje panog (to naj bi bili uspešni tržniki) in zmanjšal, kot se je sam izrazil, število nepotrebnih ljudi v pisarnah. Koliko so ljudje v pisarnah pomembni za delovanje naše največje zveze, bo v letu in pol tudi jasno, po svoje bi bilo vendarle presenetljivo, če bi zveza lahko kar naenkrat delovala z bistveno manj ljudmi.

Zveneče trenerske zamenjave malo verjetnje
Za postavitev novih trenerjev po ekipah pa bo bržkone primeren trenutek šele v naslednjem olimpijskem obdobju in v morebitnem novem mandatu. Zaradi slovenske smučarske zveze, njen ugled je namreč trenutno na dokaj nizki točki, nihče od sposobnih trenerjev, ki delujejo v tujini, slovenskih ali tujih, v obdobju pred olimpijskimi igrami ne bo prekinil pogodbe.

Odvetnike bodo zamenjali tržniki
V nečem bo Primož Ulaga zagotovo podoben predsednik, kot je bil prejšnji, Tomaž Lovše. Namreč v napovedih, da njegovo predsedovanje ne bo minilo brez dobro vidnega osebnega pečata. Lovšetov mandat s predčasnim odhodom je bil v znamenju prepirov, vendar na drugi strani tudi v znamenju preciziranja pravil in relativne blaginje. V Lovšetovem obdobju so imeli glavno besedo na smučarski zvezi odvetniki, kakšno bo novo obdobje, pa bo vidno do spomladi 2014; trenutno kaže, da bo to obdobje tržnikov.

Ulaga predsednik po meri trenutnega časa
Če je bila Smučarska zveza v preteklosti do neke mere tudi socialna ustanova, ki je tudi manj obetavnim športnikom omogočila reprezentančni status, tako imenovanim ljudem v pisarnah pa dobre plače, bo tega obdobja bržkone konec. Zato je Primož Ulaga tudi predsednik po meri trenutnega časa, v katerem na vsakem koraku slišimo o zategovanju pasov. Marsikomu tudi ni po volji, da je bil izvoljen. Upajmo, da se je od protikandidata Tomaža Kunstlja nalezel vsaj kanček diplomatskih sposobnosti, da ne bi spet doživljali obdobja prepirov. Sicer pa je treba obema kandidatoma, ki sta se potegovala za predsedniško mesto, izraziti spoštovanje za pogum, v igri je bilo namreč še nekaj imen gospodarstvenikov, ki pa niso hoteli ugrizniti v kislo jabolko.

Igor Tominec, Val 202