Ema Klinec velja za preudarno, mirno in bistro dekle, ki je velik talent slovenskega skakanja. Že pri 13 letih je bila državna prvakinja med članicami, pri 15 pa je pred dnevi zmagala na tekmi poletne velike nagrade v Courchevelu. Foto: Aleš Fevžer
Ema Klinec velja za preudarno, mirno in bistro dekle, ki je velik talent slovenskega skakanja. Že pri 13 letih je bila državna prvakinja med članicami, pri 15 pa je pred dnevi zmagala na tekmi poletne velike nagrade v Courchevelu. Foto: Aleš Fevžer
Ema Klinec
Po uspehu v Courchevelu so se Ema Klinec in njene reprezentančne kolegice na sedežu SZS-ja posladkale s torto. Mimogrede, punce so ji na poti iz Courchevela pripravile še eno presenečenje - ustavili so se na prelazu, kjer je bil sneg, in so Emo zasule s snegom. Foto: SZS
Gašper Klinec
Brat Gašper (na fotografiji) in sestra Barbara sta Emo Klinec navdušila za skoke, pri šestih letih pa je lahko poskusila tudi sama. Foto: BoBo

ponedeljek bo prvič sedla v srednješolske klopi.

15-letnica iz Poljan nad Škofjo Loko bo dijakinja škofjeloške gimnazije, kjer bodo imeli posluh za njeno kariero. V prvih septembrskih dneh želi biti več v šoli kot na treningih (zato tudi ne bo nastopala na tekmah poletne velike nagrade), ko se bodo začele zadnje priprave na zimo, pa bo seveda ravno nasprotno. Da se odsotnost ne bi preveč poznala, bo imela s seboj na treningih tudi učbenike, tistega za angleščino pa lahko pusti kar doma, saj je videti, da ta tuji jezik že zdaj obvlada.

Blog v angleščini
Po zmagi na poletni veliki nagradi v Courchevelu se je namreč na svojem blogu v angleščini zahvalila svojim navijačem in posebej družini ter trenerjem, ki ji v devetih letih kariere stojijo ob strani. Zapisala je, da se je uresničil delček njenih sanj. Zaveda se, da je zmagala v poletni sezoni, ko nekatere tekmice še niso na najvišji ravni, zase pa pravi, da je lahko še boljša. S tem prepričanjem se vrača na treninge, kjer bo težke trenutke lažje preživela z mislijo na olimpijske igre v Sočiju.

Poškodba Sarah Hendrickson
Kljub zmagi ne pričakuje, da bo kar konstantno v vrhu. "Najprej želim še izboljšati tehniko in prikazati konstantne skoke. Dobro želim štartati sezono svetovnega pokala. Nočem, da bi me pobralo sredi sezone in bi bili skoki kar naenkrat na slabši ravni. Zdržati bo treba vso sezono, to bi bil že kar velik uspeh." Seveda pa je glavno, da ostane zdrava. Svetovna prvakinja Sarah Hendrickson (v Courchevelu je bila druga in je Klinčevi rekla, da je vesela, ker na vrh prihajajo še mlajše od nje) si je prejšnji teden v Oberstdorfu poškodovala koleno in ogrozila olimpijske sanje.

Zgled sta ji bila brat in sestra
Prve skoke na domači skakalnici je Ema Klinec naredila, ko je prvič sedla v šolsko klop. "Navdušila sta me starejša brat Gašper in sestra Barbara, ki sta nekaj let trenirala v skakalnem klubu Žiri. Postopoma sem se tudi sama navdušila, potem ko sem obiskovala njune tekme in treninge. Mami mi je rekla, da lahko začnem s šestimi leti. Nestrpno sem čakala, da sem šla v prvi razred in začela trenirati."

V glavi ji je še dolgo rojila zmaga
Tako nestrpno, kot je pričakovala zeleno luč Mednarodne smučarske zveze, da lahko nastopi med elito? "Ja, zagotovo, lahko bi to primerjali, le da je bil tisti začetek res poln pričakovanja in veselja do skokov, čeprav sem že prej skakala z alpskimi smučmi." Kaj pomeni takšna zmaga, je že dojela, počasi se je tudi glava umirila: "Sprva sem v glavi samo premlevala ta uspeh. Ponoči in podnevi. Šele po nekaj dneh sem spet lahko normalno trenirala."

Primož Peterka ji je znal svetovati
Ker je v trenerskem štabu slovenske ženske skakalne reprezentance tudi nekdanji skakalni as Primož Peterka, nas je zanimalo, ali ji je že dal kakšne nasvete, kako se spoprijeti s pastmi najstniškega zvezdništva. "Najprej mi je rekel, da se morava malo pogovoriti, češ da ne morem biti kar boljša kot on. Rada ga vprašam za nasvet in Primož zna dobro povedati. Tudi glede medijev, kako odreagirati. Super, da imamo takšnega člana v ekipi. Prava okrepitev."

Celinski pokal pomemben za izkušnje
Čeprav je že pri 15 nastopila med članicami, je bila že kar malce nestrpna: "Dolgo sem čakala na trenutek, da se bom lahko pokazala v polnem sijaju. Morda sem se že prej na to pripravljala. Z 12 leti sem debitirala v celinskem pokalu. Na začetku je kazalo, da bom morala dolgo čakati na prvi nastop v svetovnem pokalu in bom morda potem že slabše skakala, a se je res zelo dobro izteklo. Toda tekme nižjega ranga so bile zame pomembne. Dobila sem izkušnje, ki jih marsikdo ne dobi."

Jernej Kumer je naredil največ zanjo
Na poti proti najboljšim še vedno najbolj zaupa svojemu klubskemu trenerju Jerneju Kumru. "Že veliko let me spremlja in treniram z njim. Oziroma sem trenirala, zdaj sem namreč vedno bolj z reprezentanco. Mislim, da je zelo pomembno, da ostaneva v stiku, ker me najbolj pozna. V klubu moraš imeti nekoga v ozadju, da ga vprašaš za nasvet, ko prideš s tekme. En trener ti lahko govori nekaj, drug pa ti bo to povedal na drugače način in boš začel kar naenkrat dobro skakati. Mislim, da je Jernej naredil največ zame. Hitro se lahko izgubiš, če nimaš takšne osebe za seboj."