Primož Peterka: Nič, to je to. Konec je!

Na prizorišču svojega največjega zmagoslavja je Primož Peterka sklical izredno novinarsko konferenco, na kateri je uradno potrdil, da končuje tekmovalno kariero.

"Nič, to je to. Konec je, odločil sem se!" je Peterka zbranim novinarjem v Planici sporočil že prej znano novico, da se kot športnik poslavlja od smučarskih skokov. Kot najuspešnejši slovenski zimski športnik je v svetovnem pokalu zbral 15 zmag, ob tem pa v sezonah 1996/97 in 1997/98 osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu.

"Najtežje je bilo takoj po državnem prvenstvu v Kranju, ko je odločitev dozorela v meni. Zdaj sem se približno sprijaznil, zagotovo pa bodo še prišli dnevi, ko mi bo še zelo hudo. Veliko stvari sem preživel, veliko sem dal skozi in bom tudi to," je "Peti" izdal, kako se spopada z odločitvijo o koncu dolgoletne kariere.

---

Kako zdaj spremljate in doživljate polete v Planici, ali vam je zato še težje ali čutite olajšanje?
Olajšanja zagotovo ne. Skoki so moje življenje že od 6. leta naprej, se pravi 26 let. Veliko je drugih čustev, o katerih rajši ne bi govoril. Težko sem spremljal trening in kvalifikacije, kar se je tudi videlo. Da, težko mi je.

Skoki so del življenja, težko si je predstavljati, da ne bi bili več del skakalnega športa. Kaj boste delali po koncu kariere?
Znanje in izkušnje imam, upam, da se bom skokov še naprej udeleževal na kakšen drug način.

Kaj pa v naslednjih mesecih. Govori se o nekem dogodku junija v Kranju?
Junija ali junija bo v Kranju poslovilna tekma. Do takrat bom moral zagotovo še trenirati, da ne bom takrat kot začetnik. Mislim, da bom, ko se bo poletna skakalnica odprla, eden prvih tam. Zdaj, ko sem še v dobri pripravljenosti, bi rad bil čim dlje časa v zraku in užival v teh preostalih skokih.

Ste kaj razmišljali, da bi za konec poleteli tukaj v Planici?
Da, dva dni me je bilo že pošteno strah, da grem gor, saj letos nimam veliko skokov na velikih skakalnicah. Bil sem že odločen, pa je nato splet okoliščin pripeljal do tega, da smo se odločili, da ne grem.

Ko zdaj pogledate svojo veličastno kariero, kateri je bil najboljši in kateri najslabši trenutek?
V zadnjih dneh sem po radiu velikokrat slišal svoje dosežke. Da, veliko je bilo najlepših trenutkov. Največji - tisti trije zaključki svetovnega pokala v Planici. Tudi že prvo sezono se je tukaj zbralo nenormalno veliko število ljudi. Vsi tisti slovenski navijači so me prav "razklali", tako da sem čez en mesec, ko so se začeli prvi treningi, prišel tja z res velikim veseljem. Najslabši? Tudi teh je bilo kar veliko, samo v tem trenutku bi se rajši spominjal najlepših. Lepa je bila moja kariera.

Kaj se je dogajalo v zadnjih letih? Veliko ste trenirali, a nikakor se niste uspeli približati najboljšim?
Vsak skakalec tako kot vsak športnik veliko trenira. Tudi letos sem bil pripravljen, a nato se je tako kot v zadnjih letih čakalo na sneg, ki prihaja šele januarja, takrat pa je pol sezone že mimo.

Se že pogovarjate kako naprej?
Z direktorjem Primožem Ulago sva se usedla in se pogovorila, kako naj bi bilo videti moje skakalno življenje v prihodnosti. Zdaj je v ospredju zaključna slovesnost, do takrat pa naj bi se tudi dogovorili, kakšna bo moja vloga za naprej.

Kako je družina sprejela odločitev?
Veste, najhujše so žene (smeh). Moja mi je skoraj prepovedala nehati, lani ji je še uspelo, letos pač ne.

Kakšen splet okoliščin je privedel do tega, da ne skačete več v Planici?
Triglav je moj klub, tam se je začel moj vzpon v svetovni pokal, in rad bi končal v domačem klubu. Kot drugo je bilo premalo časa, da bi tukaj organiziral malce večjo zadevo. Planica je res zelo velika naprava, moji trenutni skoki pa so zelo na nizki ravni. Četrič: do takrat bom že točno vedel, kaj bom v življenju počel.

Kje ste trenutno v športnem življenju?
Trenutno nisem nikjer, razen tukaj v Planici. Ulaga je bil prvi, ki je prisluhnil, ko sem rekel, da bi še delal v skokih. Imam izkušnje, znanje, poznanstva, vem, kako deluje ta karavana, poznam zakulisje, vem, kako se je treba obnašati v skokih. Skratka, če to niso dovolj močni argumenti, da bi nekako nadaljeval v svojem športu, potem pa res ne vem, kaj je treba narediti.

Potem je vse mogoče: od trenerja do ...
Vse je odprto. Da se razumemo, jaz dobro vem, da bom moral še marsikaj narediti. Minimalno trenerski izpit, to so vse stvari, ki sem jih pripravljen storiti.

Nekaj izkušenj s treniranjem že imate.
V Triglavu sem pomagal pri najmlajših začetnikih in prav dobro nam je šlo. Ko sem se lani odločil, da bom še naprej skakal, sem to opustil, saj gre oboje težko skupaj.

Mogoče bi takšen šampion moral dobiti kakšen popust pri vključitvi v nižje reprezentance.
(premor) Moral bi biti trener, da bi lahko odgovarjal na strokovna vprašanja.

Ste mnenja, da bi lahko dobili vsaj priložnost v celinskem pokalu?
(Smeh)

Kaj bi spremenili, če bi bili znova stari 17 let?
100-odstotno bi spremenil marsikaj. Samo če zdajle to povem, bodo tako naredili vsi po svetu in bodo vsi najboljši.

Ko pogledate nazaj, zakaj menite, da je po tistih treh odličnih sezonah pri 20 letih prišla tako huda kriza?
Pri 20 letih zagotovo nimaš takšne pameti kot pri 32 letih. Težko mi je zaradi napak, ki sem jih naredil, ampak napake so bile.

Kako se spominjate prve zmage v svetovnem pokalu?
Zelo dobro. Zakopane so ostale posebno mesto zame.

V Planici ste v boju za veliki kristalni globus dvakrat poskrbeli za dramo.
To je bil konec dveh odličnih sezon. 30 res dobrih tekem in piko na i se je postavljalo v Planici. Obakrat je bilo zelo tesno, drugič še posebej, a je šlo skozi. Globusa mi toliko pomenita, ker gre za 30 tekem, pri katerih imaš kdaj srečo, drugič pa nesrečo, na koncu pa se črta potegne pod vsemi tekmami.

Zatem ste se še enkrat vrnili z dvema zmagama.
Da, tisto je bila tudi kar dobro sezona. Začela se je odlično in forma je trajala do sredine januarja, nato pa se je v drugi polovici zalomilo. Od takrat naprej mi pri skokih ni več šlo.

Kakšna je razlika v skakalnem športu med vašim vrhuncem in zdaj?
Skoki so skoki. Kakšne velike revolucije v tem času ni bilo, seveda pa se je spremenila oprema. Največja razlika je v tem, da so bili, ko sem pri 16 letih prišel v svetovni pokal, skakalci "klapa". Vsi skupaj, ne po posameznih reprezentancah. Zdaj se, ko je konec tekme, zaprejo v sobo in gredo za računalnik. Takrat smo se družili "fotri", stari 30 let, in nepolnoletni "mulci".

Kje hranite vse te globuse in medalje?
Skoraj vse imam v Moravčah, v vitrini.

Ali je bilo težko biti prvi zvezdnik v državi pri komaj 16 letih?
Ne, sploh ne, meni je bilo "fajn", nisem imel treme. Sčasoma se je to spremenilo. Skoraj ni bilo dneva, ko mi ni bilo treba nekam iti. Čez čas mi je šla slava malce na živce, a sem do takrat že spoznal, da je to sestavni del športa.

Kot dolgoletni vrhunski športnik zdaj veste, kaj je potrebno za dobro konstantno sezono v skokih, ki so tako posebna športna disciplina?
Ogromno stvari se mora ujeti, da dobiš dobro sezono. Zagotovo ni pravega recepta in tako kot povsod drugod potrebuješ tudi malo sreče. Pomembno je, da sestaviš pravo športno življenje. Recimo za letos: od ponedeljka pa do začetka nove sezone.

Ste se pogovarjali z nekdanjimi kolegi in tekmeci ter jih vabili v Kranj?
Ne, dobro vem, da v teh treh dneh poletov tega ne morem početi. Poleti so najbolj naporna stvar za smučarja skakalca, zato jim ne bom zdaj še sam "skakal po glavi". Vem, da si tega ne želijo.

Skoki niso ravno rekreativni šport, kako boste ohranjali stik s športom?
Točno to, skoki niso rekreativna zadeva. Drugače prav vsak dan "športam". Tečem, grem v fitnes, v hribe ali na nogomet. Preprosto ne morem drugače živeti, postanem preveč živčen, če se ne pretegnem.

Prijavi napako