30-letni Kranjec je v Vikersundu postal svetovni prvak v poletih, dan pozneje pa se na ekipni tekmi z Jernejem Damjanom, Juretom Šinkovcem in Jurijem Tepešem veselil še bronaste medalje. Poslušalci Vala 202 so ga izbrali za ime tedna, ob tej priložnosti pa se je po vrnitvi v domovino s Kranjcem pogovarjal Uroš Volk.

Kakšni so vtisi po tako sanjskem svetovnem prvenstvu? Gotovo je bolje imeti medaljo oz. kar dve okrog vratu kot postaviti svetovni rekord!
Občutki so super. Gotovo je medalja vredna več kot svetovni rekord, ker svetovnega rekorda se lahko veseliš pol ure ali eno sezono, potem te pa nekdo preskoči. Medalja nekaj odtehta. Za vedno si vpisan v zgodovino.

Se vam zdi, da je svetovni prvak v poletih še bolj ljudski junak, kot če si prvak na navadni skakalnici?
Težko bi to primerjal, ampak mislim, da je isto. V Vikersundu so mi vsi iz srca čestitali in počutil sem se zelo dobro.

Kako ste lahko v finalu ekipne tekme skok vlekli tako daleč, saj niste imeli prave višine?
Štartal sem spet z nizkega naleta, tako da se vsaka napaka zelo pozna. Malo sem tudi zamudil odskok. Res je, zelo nizek sem bil, ampak že prej sem v Vikersundu opravil en skok, ko mi je pihalo v hrbet, pa sem tudi letel zelo nizko in izvlekel 200 metrov. Očitno znam izkoristiti zrak. Hitrost dobro prenesem s seboj in potem letim, čeprav ne uživam toliko in se 'matram'. Če letiš nizko, težko prebiješ 210 ali 220 metrov.

Kmalu se spet vračate v Skandinavijo, kjer bosta ta konec tedna tekmi v Lahtiju. Pred Planico sta na sporedu še tekmi v Trondheimu in Oslu. Kakšni so cilji?
Na skandinavski turneji želim ostati med deset v skupnem seštevku svetovnega pokala. Če bom dobro skakal, lahko še napredujem. Želim zdržati v tem ritmu, v Planici pa osvojiti mali globus v poletih.

Bo mogoče še preseči slovenski rekord, ki ste ga v soboto postavili v Vikersundu?
Težko bi rekel, da bo mogoče leteti več kot 244 metrov. Saj me niti ne bi pustili leteti tako daleč. Že v Vikersundu mi niso in so pred menoj vedno nižali naletno mesto. Pri vseh poletih sem kar malo mučil in ni bilo tistega užitka, ko letiš s hitrostjo. Treba je bilo garati.

Gotovo pa ima Planica poseben pomen za slovenske skakalce?
Seveda, poseben občutek je skakati pred domačim občinstvom. Upam, da bo prišlo čim več gledalcev in da nas bodo spodbujali. Škoda, ker imamo tako malo tekem pri nas. Doma vedno dobro nastopamo. Druge reprezentance so glede tega v prednosti.