Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Davorin Pavlica je vse knjige iz opusa Štoparskega vodnika po Galaksiji najprej prebral v prevodu Alojza Kodreta, slovenske besede so se mu tako "zapekle v možgane", da prevod ceni celo bolj kot originalne besede Douglasa Adamsa.
"V celotnem življenju v povprečju preberemo več podnapisov kot pa knjig," eno od raziskav o branju povzema Davorin Pavlica, ki pa nima težav z branjem najmanj ene knjige − Štoparski vodnik po Galaksiji je namreč prebral že približno 30-krat.
Ustvarjanje knjige Devica, kraljica, vdova, prasica je bil za avtorico Erico Johnson Debeljak pravi raziskovalni projekt, saj je izvedela veliko o zgodovini smrti, žalovanju in vseh zgodbah epskih vdov in feminizmu skozi stoletja.
"Želela sem pokazati surovo bolečino in je ne zapakirati v nekaj literarnega, želela sem pokazati, kako noro močno boli," je pisateljica Erica Johnson Debeljak opisala proces nastajanja knjige Devica, kraljica, vdova, prasica, v kateri opisuje vdovstvo.
Miha Mazzini ob pisanju zadnje knjige Osebno ni imel težav s preveč različicami knjige, ampak bolj s preveliko količino materiala, saj je moral porezati približno dve tretjini vsebine.
Miha Mazzini v knjigi Osebno piše o odnosih, med drugim tudi kompleksnem, ki ga je imel z mamo: "Samo enkrat me je pogledala kot človeka, nenadoma je bil vzpostavljen kontakt, a potem nisem vedel, kaj naj rečem. En sam trenutek, ki je šel v prazno."
"Slabši človek sem, kot sem mislila. Ne znam izpeljati dveh občutljivosti hkrati – do oseb v knjigi in oseb, ki imajo to smolo, da so mi med pisanjem blizu," o spoznanju med pisanjem knjige Zakaj ne pišem razmišlja pisateljica Dijana Matković.
Marsikdo literarni uspeh Dijane Matković razume kot zgodbo o prebojnici, a sama se interpretira bolj kot napaka v sistemu, zato čuti svoj javni glas kot odgovornost, da opozarja na sistemske napake, ki ljudi držijo ujete v nižjih družbenih razredih.
Prednosti branja knjig so neizmerne: povečuje znanje in védenje, dobro vpliva na usmerjeno pozornost, spomin, zmanjšuje stres, budi empatijo, odpira vrata v domišljijo ... Prav knjige so rdeča nit devete sezone Številk, ki se začenja naslednji teden.
Kje, kdaj in ob kakšnih priložnostih poslušate podkaste? Kakšna frekvenca izhajanja epizod vam je najbolj všeč? Katere knjige so vam dale največ misliti in bi o njih radi poslušali nove epizode Številk?
Čas pandemije in razmah tehnologij sta marsikaj spremenila, tako prepogosto pozabljamo sami nase, razmišlja antropolog Dan Podjed, ki dodaja, kako zelo sta nam manjkala predvsem dotik in občutek bližine.
Člani glasbene skupine Big Foot Mama so skoraj tri leta snovali idejo o jubilejnem koncertu, ki je bil zaradi pandemije večkrat preložen. Čakanje jih je utrudilo, uspešen večer pa je vendarle prinesel olajšanje, zadoščenje in veselje.
Renata Dacinger že dobro desetletje na TV Slovenija ustvarja znanstveno oddajo Ugriznimo znanost, odstiranje plasti znanosti jo izjemno veseli in navdušuje, saj jo praktično vidi povsod. Celo pisanje kriminalke vidi kot pravo znanost.
Rada ima odločnost in hitre reakcije, njena najljubša številka je sedem. Ne mara cincanja in obračanja v preteklost, namesto žaljivk pa ji je všeč ideja šaljivk. Ksenija Benedetti.
Neverjetni uspehi slovenskih kolesarjev imajo v zadnjih letih številne odmeve tudi na domačih cestah, kjer se je precej povečalo število rekreativnih kolesarjev. "V trgovini je skoraj nemogoče kupiti kolo," je ilustrativen Martin Hvastija.
Odkar se zavedam samega sebe, veliko razmišljam o smrti. Kdaj bo prišla? Zakaj sploh mora priti? Kaj lahko naredim, da bi prišla čim pozneje?
"Skoraj 44 odstotkov demenc bi lahko preprečili oziroma uspešno odložili," opozarja nevrologinja Milica Gregorič Kramberger in poudarja pomen zdravega načina življenja, ki deluje preventivno pri razvoju nevrodegenerativnih bolezni.
"Svojim študentom skoraj vedno povem, da se morajo zavedati, da je naravno stanje matematike, da ne ve. Večino časa preživimo v stanju, ko poskušaš problem rešiti, pa ne veš, kako bi ga rešil," odkrito razmišlja profesor Andrej Bauer.
Nimate radi številk in matematike? Sta vam bila ta pojma vedno tuja in preveč abstraktna? To je kar nekaj časa veljalo tudi za Barbaro Oakley, ki je bila najprej prevajalka, nato pa je dala naravoslovju novo priložnost.
Neveljaven email naslov
