V zadnjem trenutku so dosegli dogovor. Foto: EPA
V zadnjem trenutku so dosegli dogovor. Foto: EPA
Onesnaženje v Pekingu
Kitajska, država z najštevilčnejšim prebivalstvom na svetu, je tudi največja onesnaževalka, hkrati pa še uživa status države v razvoju, katerih izpuste se še ne nadzoruje. Foto: EPA
Poplava v Jimaniju
Otoške države, predvsem tihomorske, ki so tudi najbolj ogrožene s podnebnimi spremembami, zahtevajo omejitev dviga temperatur na 1,5 stopinje Celzija. Foto: Reuters

Dogovoriti se ne morejo niti, kako bi imenovali končno besedilo - deklaracija, izjava ali nekaj tretjega.

Neimenovana indijska delegatka o pogajanjih.
Fredrik Reinfeldt
Švedski ministrski predsednik Fredrik Reinfeldt je v jutranjih urah oznanil propad ključnih pogajanj. Foto: EPA
Lars Lokke Rasmussen
Danski premier Lars Lokke Rasmussen je prevzel vodenje konference v sredo, potem ko je nasledil dansko okolijsko ministrico, ki naj bi favorizirala bogate, razvite države. Foto: EPA
Podnebna konferenca v Köbenhavnu

Kazalo je že, da dvoletno dogovarjanje znotraj Združenih narodov o zmanjšanju emisij CO2 ne bo prineslo pozitivnega izida, a se je peščica svetovnih voditeljev v zadnjem trenutku le uspela dogovoriti o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Nobena država ni popolnoma zadovoljna z dogovorom, še pravijo viri, a je to vseeno zgodovinski korak naprej, poroča tiskovna agencija Reuters.

Ameriški predsednik Barack Obama je po srečanju razložil, da dogovor ne bo pravno zavezujoč, bodo pa posamezne države lahko same določile količine izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Dokončne načrte za zmanjšanje izpustov bodo vse države oblikovale do konca januarja 2010, je še razložil Obama.

Sarkozy: V dogovor vključena celotna mednarodna skupnost
Oglasil se je tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in zatrdil, da je v dogovor vključena celotna mednarodna skupnost in da so bogate države podpisale, da bodo do leta 2010 revnim državam namenile po 100 milijard dolarjev (70 milijard evrov) pomoči na leto.

Vprašanje je, ali je ta vsota realna, saj je na primer EU za obdobje treh let (2010-2012) v četrtek ponudil 7,2 milijarde evrov, Japonska pa do leta 2020 13,5 milijarde evrov pomoči. Z denarno pomočjo naj bi se manj razvita gospodarstva spopadla s podnebnimi spremembami, vremenskimi ujmami in prestrukturiranjem kmetijstva.

Reinfeldt pred zadnjim srečanjem ni bil optimističen
"Razlike v mnenjih so prevelike, prav tako se razlikujejo predlogi rešitve vprašanja. Do konca konference bomo dali vse od sebe, da dosežemo dogovor," je sicer pred zadnjim srečanjem propad ključnih pogajanj napovedal švedski premier Fredrik Reinfeldt.

Temeljne točke osnutka dogovora:
-
köbenhavnski sporazum ne bo pravno zavezujoč;
- omejitev dviga temperature za največ 2°C v primerjavi s predindustrijsko dobo;
- potrebno je zajetno zmanjšanje emisij, kar pa ni ovrednoteno s številkami ali odstotki;
- podpora za zbiranje 20 milijard evrov letne pomoči nerazvitim državam v obdobju 2010-2012;
- podpora "cilju", po katerem bi razvite države do l. 2020 letno pomoč manj razvitim povečale na kar 70 milijard evrov;
- države v razvoju pristajajo na mednarodni nadzor pri merjenju izpusta emisij;
- nadaljevanje pogajanj po Köbenhavnu, z namenom sprejetja sporazuma do konca l. 2010.

V 40 letih 80 odstotkov manj emisij?
"Prepričan sem, da bo Amerika izpolnila svoje obveznosti. Do leta 2020 bomo za 17 odstotkov zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in v skladu z najnovejšo zakonodajo kar za 80 odstotkov do leta 2050," je bil glavni poudarek govora Baracka Obame, ki je izrekel pripravljenost ZDA na sprejetje dogovora. Ameriški predsednik je še izpostavil dejstvo, da dogovor ni popoln, a vseeno predstavlja korak naprej, zavzel se je tudi mehanizem, ki bi nadzoroval izvajanje sporazuma.

"Nisem prišel sem, da bi govoril, temveč, da ukrepam!" je bil Obamov pozdrav in s temi besedami požel aplavz v dvorani. ZDA so kot največje gospodarstvo na svetu in druga največja onesnaževalka po njegovih besedah pripravljene prevzeti svojo odgovornost. Vsem pričakovanjem in govorjenju navkljub ZDA niso predlagale ničesar novega.

Toplogredni plini jedro konference in spora
Pogajalci so se ponoči najprej dogovorili o osnutku, ki bi omejil dvig temperature do leta 2050 na 2 °C v primerjavi s temperaturami iz obdobja pred industrijsko revolucijo. Hkrati naj bi razvite države revnim državam do leta 2020 dodelile najmanj 20 milijard evrov letne pomoči. Nato pa so pogajanja propadla na ključni točki konference o zmanjšanju toplogrednih plinov. Časovni okvir in stopnja zmanjšanja emisij sta oreha, ki ju skupina 26 svetovnih voditeljev ni zmogla streti.

"Položaj je obupen," je potrdila vodilna indijska pogajalka in razkrila: "Dogovoriti se ne morejo niti, kako bi imenovali končno besedilo - deklaracija, izjava ali nekaj tretjega. Razvite države hočejo politično obvezujoč dokument, čemur pa mi nasprotujemo."

Prezgodnji optimizem Rasmussena
Danski premier in predsedujoči konferenci Lars Lokke Rasmussen je v četrtek pozno ponoči oznanil preboj v pogajanjih: "Imeli smo zelo plodovit in konstruktiven pogovor." Ožja skupina voditeljev je skušala doseči splošen dogovor, ki bi bil sprejemljiv za vse udeleženke konference.

Dogovoriti se ne morejo niti, kako bi imenovali končno besedilo - deklaracija, izjava ali nekaj tretjega.

Neimenovana indijska delegatka o pogajanjih.
Podnebna konferenca v Köbenhavnu