Linčanje 27-letne ženske po imenu Farhunda je sprožilo do zdaj nepredstavljivo zgražanje javnosti v tradicionalno konservativnem Afganistanu, kjer so bili nato priča enemu redkih protestov proti nasilju nad ženskami, še preden se je razkrilo, da ni oskrunila Korana.

Pred napadom se je Farhunda prerekala s prodajalcem amuletov glede njihovih načinov prodaje. Potem ko so jo pretepli do smrti, so njeno truplo zažgali na bregu bližnje reke.

Zaradi linča so bili štirje moški v začetku tega meseca obsojeni na smrt, med njimi tudi skrbnik bližnjega svetišča, ki je Farhundo obtožil, da je zažgala Koran, in bil na čelu skupine, ki jo je linčala. Še osem jih je bilo obsojenih na 16 let zapora zaradi sodelovanja v linču. Nekatere napadalce so izsledili, potem ko so na družabnih omrežjih objavili posnetke napada in se hvalili s svojim sodelovanjem.

Prizorišče napada je le streljaj oddaljeno od predsedniške palače in glavnega kabulskega bazarja. Uradni preiskovalec je pozneje ugotovil, da ni bilo nobenega dokaza za obtožbe o zažigu Korana.

Nekateri od napadalcev so med sojenjem priznali, da so jih zavedle obtožbe o zažigu muslimanske svete knjige.

Brezbrižni policisti
Policija je v povezavi z napadom skupno prijela 49 ljudi, vključno z 19 policisti, ki so bili prisotni in so linč le opazovali, a niso storili ničesar, da bi ga preprečili. Kabulski sodnik Safiula Modžadid jih je 11 med njimi obsodil na enoletno zaporno kazen, osem pa jih je oprostil, saj proti njim ni bilo dokazov.

Izrečeno kazen za policiste so nekateri v Afganistanu označili kot premilo. Afganistanska poslanka v parlamentu Farhunda Naderi je dejala, da gre za simbolično kazen in da so bili na zatožni klopi napačni ljudje, saj bi morali soditi načelniku kabulske policije.

Pod talibanskim režimom so bile ženske podvržene številnim prepovedim, med drugim se v javnosti niso smele pojaviti brez moškega skrbnika in so morale nositi burko, ki je prekrila celo telo. Zanikana jim je bila tudi pravica do šolanja. Po padcu talibanskega režima so ženske dobile več pravic, a jih v družbi še vedno omejujejo strogi islamski zakoni in tradicija, zato so še daleč od enakopravnosti z moškimi.