Na tretjih zaporednih protestih se je zbralo manj ljudi, v prestolnici Bukarešti okoli 10.000. Foto: EPA
Na tretjih zaporednih protestih se je zbralo manj ljudi, v prestolnici Bukarešti okoli 10.000. Foto: EPA
Bukarešta
Na nedeljskih protestih se je zbralo tudi veliko družin. Foto: EPA
Iași
Turistki sta nam posredovali tudi fotografije iz mesta Iași, kjer so udeleženci podprli protestnike v Bukarešti. Foto: MMC RTV SLO
Bukarešta
Protestniki še naprej zahtevajo odstop vlade. Foto: EPA

Tretji dan protestov je bilo udeležencev precej manj kot v prvih dveh dneh, manj je bilo tudi policistov. Pred sedežem vlade v Bukarešti se je po navedbah romunske tiskovne agencije Agerpres zbralo okoli 10.000 ljudi, v mestu Iași 2.000, v mestih Cluj-Napoca in Sibiu pa po tisoč. Protesti so tokrat potekali mirno – v petek je bilo v policijskem nasilju ranjenih več kot 400 ljudi.

"Ne bomo šli, dokler ne greste vi," so pred sedežem vlade v Bukarešti vzklikali demonstranti, med katerimi jih je več kazalo poškodbe s prvega dne demonstracij. Številni so nosili transparente z napisi Brez nasilja. Na protestih je bilo tudi veliko družin. Govorniki na protestih so vladi očitali, da vodi vojno proti lastnemu ljudstvu, in zahtevali njen odstop. Protestov v mestu Iași na severovzhodu države ob meji z Moldavijo sta se udeležili tudi slovenski turistki, ki sta za MMC povedali, da so protesti trajali med štiri in pet ur, protestniki pa so med drugim vzklikali "Bukarešta, Iași ti stoji ob strani".

Prvi dan demonstracij, v petek, so v Bukarešti, kjer se je po različnih navedbah medijev zbralo med 50.000 in 100.000 protestnikov, je policija s solzivcem, vodnimi topovi in pretepanjem posredovala proti protestnikom. Ranjenih je bilo več kot 400 ljudi. Opozicija je zaradi nasilja na protestih zahtevala odstop notranje ministrice Carmen Dan in vodstva policije.

Vojaško tožilstvo začenja preiskavo nasilja
Vojaško tožilstvo je medtem sporočilo, da so odprli preiskavo zaradi morebitne čezmerne uporabe nasilja vojaških varnostnih sil nad protestniki. Nasilje naj bi namreč zagrešili žandarji. Doslej so prejeli okoli 30 pritožb zaradi poškodb: protestniki so bili poškodovani, ko so jih žandarji skušali razgnati s solzivcem in vodnimi topovi.

Tožilci bodo zaslišali ranjene in žandarje, je povedal vojaški tožilec Ionel Corbu. Kot je povedal na novinarski konferenci, je tožilstvo od žandarmerije že zahtevalo izročitev dokumentov o posredovanju. Zagotovilo je, da bodo zaslišali vse, za katere sumijo, da so kršili zakone. Preučili bodo tudi videoposnetke policije, medijev in protestnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaslišanja so začeli že danes.

Več nevladnih organizacij je vložilo uradno pritožbo na urad državnega tožilca z zahtevo po uvedbi preiskave proti notranji ministrici, ki vodi žandarmerijo, in prefektu Bukarešte zaradi vpletenosti v nasilno posredovanje proti protestnikom. Po navedbah žandarmerije je prefekt prestolnice podpisal ukaz o evakuaciji trga med protesti, poroča portal BalkanInsight.

Izraelski turisti poročajo o nasilju
Nad pretiranim nasiljem romunskih varnostnih sil se je pritožila tudi skupina izraelskih turistov, poroča Romania-Insider. Žandarji naj bi namreč v Bukarešti ustavili taksi z izraelskimi turisti, jih zvlekli iz avtomobila in pretepli. Izraelsko veleposlaništvo v Bukarešti je dogodek obsodilo in sporočilo, da so turisti vložili tožbe.

Sporna odstavitev preiskovalca korupcije
Protivladni protesti v Romuniji trajajo že več mesecev. Protestniki vladi očitajo, da s spreminjanjem zakonodaje vse bolj slabi boj proti korupciji ter se ovira delo tožilcev. V začetku julija je romunski predsednik Klaus Iohannis, ki je petkovo nasilje policije sicer obsodil, na zahtevo ustavnega sodišča odstavil vodjo specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji Lauro Codruto Kövesi, ki je pred roko pravice v zadnjih letih privedla kar nekaj pomembnih uradnikov.

Tretja premierka v enem mandatu stranke
K odstavitvi je pozival predvsem predsednik vladajočih socialdemokratov (PSD) Liviu Dragnea, ki zaradi pravnomočne obsodbe sam ne sme vladati. Tudi zaradi sporov z njim sta v zadnjem letu morala premiersko mesto zapustiti že Sorin Grindeanu in Mihail Tudose. Viorica Dancila je že tretja premierka v tem mandatu stranke. Proti Dragneu trenutno potekata še dve sojenji zaradi korupcije. Socialdemokrati si zato prizadevajo tudi za odpravo zakona, ki pravnomočno obsojenim prepoveduje vladanje.