"Imamo zgodovinske, verske in duhovne vezi in imamo priložnost, da še krepimo gospodarsko partnerstvo in stabilnost tako v regiji kot v svetu," je po srečanju dejal Cipras. Putin se je sestal tudi z grškim predsednikom Prokopisom Pavlopulosom in po srečanju izpostavil predvsem naraščanje števila ruskih turistov v Grčiji. Marca letos so jih našteli petkrat več kot v enakem obdobju lani. To po njegovih besedah kaže na krepitev vezi med državama: "Narediti pa je mogoče še precej več, ne le v turizmu."

Putin je v grško prestolnico prišel na dvodnevni obisk, v okviru katerega bo v soboto obiskal tudi sveto goro Atos na severu Grčije, ki velja za pravoslavni sveti kraj. Udeležil se bo slovesnosti ob 1000. obletnici ruske prisotnosti v tamkajšnji meniški skupnosti, pridružil pa se mu bo tudi patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril. Rusija in Grčija sta pretežno pravoslavni državi in imata tesne verske stike.

Putin bi obnovil plinski projekt
Sicer pa je Putinov obisk v Grčiji posvečen predvsem krepitvi trgovinskih vezi in sodelovanja na energetskem področju, na dnevnem redu pogovorov pa sta tudi vprašanje sankcij EU-ja proti Rusiji in naraščanje napetosti z Natom zaradi ukrajinske krize.

Putin in Cipras sta lani sklenila dogovor, da bi se Grčija pridružila novemu plinovodu Turški tok, ki pa je vmes očitno propadel zaradi poslabšanja odnosov med Ankaro in Moskvo zaradi sestrelitve ruskega lovca, ki je bil na bojni misiji v Siriji. Putin je pred prihodom v Atene dejal, da bi z veseljem obudil ta plinski projekt. V odprtem pismu za grški dnevnik Ekathemerini je nakazal tudi ruski interes za nakup grškega železniškega podjetja Trainose in pristanišča v Solunu.

Podaljšanje ali odprava sankcij?
To je prvi uradni obisk Putina v kateri izmed članic EU-ja po skoraj letu dni. Junija lani je obiskal Italijo ter se srečal z italijanskim premierjem Matteom Renzijem in papežem Frančiškom. Obisk poteka v času, ko si Grčija prizadeva pridobiti nova finančna sredstva za lajšanje dolžniške obremenjenosti. Grški predstavniki menijo, da bi si pri tem lahko precej pomagali tudi s krepitvijo trgovine z Rusijo.

Voditelji članic EU-ja naj bi prihodnji mesec odločali, ali bodo obnovili sankcije proti Rusiji, ki so jih uvedli leta 2014 po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim in spodbujanju upora na vzhodu Ukrajine. Sankcije se iztečejo julija in vse več je pozivov, da bi jih bilo morda dobro vsaj delno ali postopoma odpraviti. To je predlagal tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, odpravi oziroma omilitvi sankcij pa so naklonjeni tudi v Italiji in na Madžarskem. Sankcije je kritiziral tudi Cipras. Najbolj pa jih zagovarjajo baltske države in Poljska.