Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos ob prihodu na volišče. Foto: Reuters
Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos ob prihodu na volišče. Foto: Reuters

Glede na javnomnenjske raziskave bodo sporazum podprli in bo nato lahko začel veljati.

Kolumbijci z "da" ali "ne" odgovarjajo na vprašanje: "Ali podpirate končni dogovor o končanju spopadov in vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru". Da bi sporazum začel veljati, ga mora v skladu z odločitvijo kolumbijskega ustavnega sodišča podpreti najmanj 4,4 milijona volivcev oz. 13 odstotkov volilnih upravičencev.

Zadnje ankete kažejo, da bodo Kolumbijci sporazum podprli. Po anketi inštituta Daxteco bi sporazum podprlo 55 odstotkov vprašanih, 36,6 odstotka pa bi jih glasovalo proti. Raziskava inštituta Ipsos Napoleon Franco pa je pokazala, da bi sporazum podprlo 66 odstotkov anketiranih, 34 odstotkov pa bi ga zavrnilo.

Tisti, ki z dogovorom niso zadovoljni, poudarjajo, da je Santos izdal vse žrtve, ker je preveč popuščal Farcu. V pol stoletja sovražnosti in nasilja v Kolumbiji je umrlo 220.000 ljudi, okoli pet milijonov pa jih je moralo zapustiti domove.

Orožje bodo izročili opazovalcem ZN-a
297 strani dolgi sporazum predvideva, da uporniki, ki so zagrešili vojne zločine, ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen. Nekaj predstavnikov upornikov bo imelo tudi zagotovljena mesta v nacionalnem parlamentu.

Okoli 7000 preostalih gverilcev Farc pa se bo po referendumu podalo v 28 v ta namen posebej določenih območij, kjer bodo izročili svoje orožje opazovalcem ZN. Sporazum tudi predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno navzočnoti pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena.