Komemoracija v Jasenovcu je tradicionalna, letos pa mineva v znamenju bojkota srbske in judovske skupnosti ter Zveze antifašističnih borcev. Medtem ko sta imeli svojo komemoracijo prvi dve skupnosti prejšnji petek, bodo imeli antifašisti svojo v nedeljo. Tako bodo letos kar tri ločene komemoracije. Foto: Reuters
Komemoracija v Jasenovcu je tradicionalna, letos pa mineva v znamenju bojkota srbske in judovske skupnosti ter Zveze antifašističnih borcev. Medtem ko sta imeli svojo komemoracijo prvi dve skupnosti prejšnji petek, bodo imeli antifašisti svojo v nedeljo. Tako bodo letos kar tri ločene komemoracije. Foto: Reuters
Komemoracija v Jasenovcu v senci bojkota

Dogodek je poteka ob 71. obletnici poskusa preboja 600 taboriščnikov, od katerih jih je le 100 preživelo. Kot poroča Al Džazira, je bilo dogovorjeno, da na komemoraciji ne bo političnih govorov, dogodek pa je zaznamoval bojkot judovske in srbske skupnosti ter Zveze antifašističnih borcev.

Koordinacija judovskih občin je tako zavrnila sodelovanje na uradni komemoraciji, svojo pa je imela prejšnji petek. Pridružili so se ji tudi predstavniki Srbov na Hrvaškem. V koordinaciji judovskih občin so bojkot utemeljili z nestrinjanjem s politiko neukrepanja glede sprememb proračuna za muzej in prelaganjem imenovanja sveta javnega zavoda Jasenovac, pa tudi z dnevnopolitičnim dogajanjem oziroma relativizacijo in revitalizacijo ustaštva.

Po besedah Ognjena Krausa, predsednika koordinacije judovskih občin, je bojkot odziv na na neukrepanje države glede ustaških vzklikov na ulicah mest in nogometnih tekmah ter glede sovražnega govora v medijih, predvsem na spletu. Kot je dodal, razstava v muzeju "ne prikazuje celotne resnice o holokavstu in strahotah nekdanje Neodvisne države Hrvaške (NDH) ter blaži resnico o ustaškem režimu".

Judovsko skupnost je nedavno razburil film "Jasenovac - resnica" režiserja Jakova Sedlarja. Režiser v filmu namreč trdi, da je število žrtev taborišča - več kot 83.000 - pretirano in da naj bi v resnici umrlo od 20.000 do 40.000 ljudi. Poleg tega naj Jasenovac sploh ne bi bil koncentracijsko, temveč le delovno taborišče. Film je pohvalil minister za kulturo Zlatko Hasanbegović.

Za Srbe odločitev o bojkotu boleča
Medtem je predsednik Srbskega narodnega sveta, organizacije srbske manjšine na Hrvaškem, Milorad Pupovac dejal, da je na njihovo odločitev za bojkot vplival "splošni trend zanikanja Jasenovca". Predsednik vladajoče stranke HDZ Tomislav Karamarko je njihovo odločitev označil za "poceni dnevno politikantstvo", kar je za Pupovca boleča oznaka. Kot je dejal, bi predstavniki srbske manjšine morali biti na komemoraciji, odločitev za bojkot pa so sprejeli s težkim srcem.

Kot poroča hrvaški portal jutarnji.hr, je svoj govor na komemoraciji umaknila tudi edina preživela taboriščnica, 95-letna Pava Molnar. Dejala je, da ne želi, da njen govor preberejo na uradni komemoraciji, ker tam ne bodo vsi skupaj. Te delitve jo sicer žalostijo, je dodala.

Na vprašanje, kdo je kriv, da obstajajo tri različne komemoracije, je minister za kulturo Hasanbegović odgovoril: "Odgovorni so tisti, ki bojkotirajo uradno državno komemoracijo," poroča jutarnji.hr. Sam se za bojkot ne čuti odgovornega.

Popoldne bo v Zagrebu alternativna komemoracija "Jasenovac na Trgu žrtev fašizma", ki jo bo organizirala Antifašistična liga. Organizatorji želijo opozoriti na dejanja sedanjega političnega vrha, ki imajo za posledico vse bolj odkrito promocijo ustaštva kot le malo radikalnejšega hrvaškega domoljubja. Antifašistični ligi se bodo pridužili tudi Srbski narodni svet, Koordinacija judovskih občin, Romski nacionalni svet in Zveza antifašističnih borcev.

Frljić: Na Hrvaškem poteka fašizacija
Na oživitev in spodbujanje ustaštva na Hrvaškem pa ne opozarjajo samo predstavniki omenjenih manjšin, neposrednih žrtev ustaškega režima. Priznani gledališki režiser Oliver Frljić je tako v intervjuju za hrvaški portal index.hr opozoril, da se fašizacija Hrvaške dogaja tako v institucionalnem kot neinstitucionalnem okvirju. Tako je, poudarja Frljić, do "nekaj fraz o zločinski naravi NDH-ja" od državnega vrha, tudi predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, prišlo šele po objavi bojkota komemoracije in obisku posebnega odposlanca ameriškega zunanjega ministra za vprašanje holokavsta, ki je dejal, da je treba obsoditi sovraštvo in nestrpnost.

Današnjega dogodka so se med drugim udeležili vidni parlamentarci, premier Tihomir Orešković, podpredsednika vlade Tomislav Karamarko in Božo Petrov, več ministrov, predstavniki Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, na komemoraciji pa naj bi bilo, kot je poročal portal jutarnji.hr, tudi okoli 400 predstavnikov romskih društev.

Po podatkih javnega zavoda Jasenovac je bilo v taborišču ubitih skupno 83.145 ljudi, od tega skoraj 48.000 Srbov, 16.000 Romov, 13.000 Judov, 4.000 Hrvatov, 1.000 muslimanov, tudi 266 Slovencev.

Komemoracija v Jasenovcu v senci bojkota