Mladić je zavrnil prisego pred sodiščem in dejal, da ga ne priznava. Foto: EPA
Mladić je zavrnil prisego pred sodiščem in dejal, da ga ne priznava. Foto: EPA
Radovan Karadžić
Radovan Karadžić upa, da bo Mladić potrdil njegovo trditev, da sam ni dajal ukazov za poboje. Foto: EPA

Nekdanji poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić je kot priča obrambe nastopil na sojenju proti nekdanjemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Ob začetku zaslišanja so Mladićevi odvetniki dejali, da njihov varovanec ne bi smel pričati zaradi slabega zdravstvenega stanja in ker bi to predstavljalo "nepravično razsodbo" v njegovem lastnem primeru.

A je Karadžićev odvetnik dejal, da je Mladić "edina oseba na tem svetu, ki najbolje ve, kaj se je dogajalo v vojni v Bosni in Hercegovini" in da ga je njegov varovanec prosil, naj se potrudi in priča na sodišču ter tako svetu pojasni, kaj se je res zgodilo. Sodnik O-gon Kwon je dejal, da se zaveda Mladićevega slabega zdravstvenega stanja, a da ga bo vseeno prosil, naj priča.

Mladić zavrnil prisego pred sodiščem
71-letni Mladić je nato zavrnil prisego pred sodiščem in dejal: "Vaši sodni pozivi, vaša plitkost, vaše lažne obtožbe, ni mi mar zanje. Ne priznavam tega sovražnega sodišča. To je satanovo sodišče". Ob tem je sodnik Mladića opozoril, da bi zaradi žaljivih opazk lahko dobil sedemletno zaporno kazen, nato so sojenje odložili.

Sodišče vztraja, da Mladić priča
Karadžić je zahtevo za pričanje Mladića vložil 18. aprila lani, potem ko je Mladić zavrnil možnost prostovoljnega pričanja na sojenju. Mladić je nato 14. maja v odgovoru na zahtevo kot razlog za zavrnitev pričanja poleg slabega zdravstvenega stanja navedel tudi, da ga bremenijo podobne obtožbe kot Karadžića, pri čemer se je skliceval na statut sodišča, po katerem obtožencu ni treba "pričati proti samemu sebi ali priznati krivde". Prizivni senat haaškega sodišča je kljub temu nato 11. decembra lani odločil, da Mladić mora pričati.

Mladićevo pričanje naj bi trajalo tako dolgo, dokler bo treba. Karadžić upam, da bo njegov nekdanji sodelavec pritrdil njegovim trditvam, da ni on dal ukazov za poboj Bošnjakov, kar na sodišču že ves čas trdi. V skladu s pravili sodišča lahko Mladić zavrne odgovor na vprašanja, če bi odgovor zanj pomenil inkriminacijo.

Konec procesov do leta 2015 oz. 2016?
Obema na sodišču v Haagu sodijo zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v BiH-u, tudi genocida najmanj 8.000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995. Karadžića so aretirali v Beogradu julija 2008, Mladića pa maja 2011 v izmed od vojvodinskih vasi. Haaško sodišče računa, da bi obsodbo Karadžiću izrekli oktobra 2015, Mladiću pa konec leta 2016.