"Vprašali so me, kdaj sem prvič imel analni spolni odnos in kdaj oralni seks, s kakšnimi igračami sem se igral kot otrok ..." za BBC razlaga 20-letni Ahmet, ki je pristojnim povedal, da je homoseksualec, takoj ko so ga vpoklicali v vojsko. "Vprašali so me, ali imam rad nogomet, ali se oblačim v ženska oblačila, ali uporabljam ženski parfum. Ker sem imel nekaj dni staro brado, so mi rekli, da nisem videti kot običajni gej."
Nato so Ahmeta pozvali, naj predloži fotografijo sebe, oblečenega v žensko. "To sem zavrnil, sem pa ponudil, da jim namesto tega predložim fotografijo, na kateri poljubljam moškega. To so sprejeli." Ahmet upa, da bo to dovolj za "rožnati certifikat", ki bi ga uradno označil za homoseksualca in ga tako opravičil vojaške službe.

V zadnjih letih se istospolno usmerjeni v turških večjih mestih vse manj skrivajo - v Carigradu se odpirajo kavarne in klubi z odkrito gejevskimi strankami, lanska Parada ponosa - brez precedensa v muslimanskem svetu - pa je bila največja doslej. A čeprav v Turčiji ni nobenih izrecnih zakonov proti homoseksualnosti, pa odkriti geji v vojski niso dobrodošli in morajo dokazovati svojo usmerjenost, da bi se vojaščini izognili.
Predložitev fotografij
Eden izmed teh je tudi Gokhan, ki je po tednu dni zbral pogum in svojemu poveljniku povedal, da je gej. "Vprašali so me, ali imam fotografije. In sem jih imel. Opremil sem se z nazornimi fotografijami sebe med spolnim odnosom z nekim moškim, saj sem vedel, da brez tega ne bo šlo. Obraz mora biti viden, fotografije pa te morajo prikazovati kot pasivnega partnerja." Fotografije so vojaške zdravnike zadovoljile in Gokhan je dobil rožnati certifikat. A izkušnja je bila grozljiva, pove. In še vedno je, saj nikdar ne ve, komu vse bo vojska pokazala fotografije, ki jih zadrži zase, čeprav uradno to zanika.

Armagan Kologlu, upokojeni general turške vojske, je navedbe za BBC potrdil in dejal, da bi odkriti geji v vojski povzročali "disciplinske težave" ter da bi bilo nepraktično postavljati ločene sanitarije, spalnice, prhe in vadbena območja.
Kologlu pravi, da če homoseksualec svojo spolno usmerjenost zadrži zase, lahko služi - kar močno spominja na ameriško vojaško politiko "Ne sprašuj, ne povej", ki jo je Obama pred kratkim opustil. "A ko se nekdo izreče kot gej, potem se mora vojska prepričati, da je res gej, ne pa da laže, da bi se izognil svoji vojaški obvezi," je sklenil Kologlu.

Diagnoza: homoseksualnost
Družbena stigmatiziranost, povezana s homoseksualnostjo, je v Turčiji zunaj velikih mest tako velika, da si je težko predstavljati, da bi se nekdo oklical za homoseksualca, če to ni. A že zgolj možnost povzroča vojski velike skrbi. "Na zdravnike njihovi poveljniki grozovito pritiskajo, da bi diagnosticirali homoseksualnost, in zdravniki ubogajo, čeprav v resnici ne obstaja diagnostično orodje, s katerim bi ugotovili spolno usmerjenost," pove neimenovani psihiater, ki je delal v vojaški bolnišnici. "To je zdravniško nemogoče in skrajno neetično."

Na Gokhanovem rožnatem certifikatu piše "psihoseksualna motnja (homoseksualnost)", saj turške vojaške bolnišnice še vedno definirajo homoseksualnost kot bolezen - povzeto po 44 let stari različici dokumenta ameriške psihiatrične zveze. Nekateri v Turčiji z zamero v glasu pravijo, da imajo geji dejansko srečo, saj jim ni treba služiti večmesečne vojaščine, a za geje je življenje vse prej kot lahko. Nobena redkost ni, da delodajalec vpraša po vojaški službi, in rožnati certifikat lahko pomeni, da službe ne boš dobil.